Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

nedelja, 26. marec 2017

Škofijski postopek za beatifikacijo sestre Lucije je končan



Rektor fatimskega svetišča prosi romarje za molitev

Škofijski del postopka za kanonizacijo sestre Lucije od Jezusa (1907–2005), ene od treh fatimskih vidcev, je končan in se bo nadaljeval v Rimu pri Svetem sedežu. Novico je objavil 13. januarja »Correiro de Coimbra«, glasnik škofije, v kateri je redovnica umrla in v kateri se je, pod vodstvom takratnega škofa msgr. Albina Cleta, 30. aprila 2008 začel postopek za njeno razglasitev za blaženo. Škofija, s posebno noto, obvešča in vabi na slovesno sejo ob sklepu škofijskega postopka za beatifikacijo Božje služabnice Lucije od Jezusa, ki bo 13. februarja v Karmelu Svete Terezije v Coimbri. »Omenjeni škofijski postopek obsega vse spise sestre Lucije, pričevanja (60) zaslišanih prič o sluhu svetosti in herojskih krepostih »Božje služabnice«.
Po sklepni seji bo vse zbrano gradivo izročeno Kongregaciji za svetnike v Rimu, kjer se bo postopek nadaljeval skladno s pravili, ki jih določa Cerkev. Prvi del postopka za kanonizacijo [tj. razglasitev za svetnico] sestre Lucije se je začel že leta 2008, samo tri leta po njeni smrti, potem ko je sedaj upokojeni papež Benedikt XVI. dal spregled na predpis Zakonika cerkvenega prava, da se postopek lahko začne šele pet let po smrti kandidata.
Na tiskovni konferenci v fatimskem svetišču je rektor p. Carlos Cabesinhas izrazil veliko veselje nad to novico in dostavil, da to veselje nalaga fatimskemu svetišču in vsem romarjem odgovornost vestnega izpolnjevanja njihovega primarnega poslanstva, ki je molitev. »Vse vas vabim k molitvi za čimprejšnji zaključek postopka v Rimu,« je dejal rektor fatimskega svetišča in dostavil: »Vsi se zavedamo pomembnosti sestre Lucije, vidkinje s tako dolgim življenjem, in sluha o njeni svetosti; podpirajmo torej z zaupno molitvijo ta zahteven postopek s prepričanjem, da bo dobro sprejet.«
Tudi vicepostulatorka za beatifikacijo sestre Lucije je na tiskovni konferenci v fatimskem svetišču dejala, da je postopek na škofijski ravni trajal kar nekaj let zaradi obilice dokumentov in natančnega preučevanja le-teh. »Vsaka stran, ki jo je sestra Lucija napisala, je morala biti skrbno analizirana; gre za nad 10.000 pisem, ki smo jih uspeli zbrati, in za dnevnik v obsegu 2.000 strani, poleg vseh ostalih bolj osebnih spisov,« je povedala Angela Coelho, ki je obenem postulatorka tudi za kanonizacijo blažene Jacinte in Frančiška Marto, brata in sestre, ki sta bila skupaj z Lucijo, po pričevanju, ki ga je priznala katoliška Cerkev, priči prikazovanj Device Marije v Irijski globeli, med majem in oktobrom 1917. Po mnenju postulatorke mora postopek za beatifikacijo sestre Lucije upoštevati dejstvo, da se nahajamo v navzočnosti »žene, ki je živela skoraj 98 let, ki si je dopisovala s papeži, od Pija XII. do Janeza Pavla II., s kardinali, škofi« in z mnogimi drugimi ljudmi. »Preučevanje vseh teh vsebin zahteva čas, da bi se ta primer lahko obravnaval s potrebno natančnostjo,« je še povedala in poudarila tudi veliko število zaslišanih prič. »Sem torej zelo srečna ob sklepu tega postopka,« je rekla in poudarila, da je »sluh svetosti in znamenj sestre Lucije zelo razširjen.« Za ta postopek je delalo, s polnim delovnim časom, okrog 30 ljudi, od teh je bilo 18 teologov in 8 članov zgodovinske komisije.
Sestra Lucija od Jezusa (1907–2005) je živela kot karmeličanka 57 let. Od leta 2006 je pokopana v baziliki blažene Device rožnega venca v fatimskem svetišču. Je ena izmed treh otrok, ki so bili, od maja do oktobra 1917, priče šestih prikazanj Device Marije v Irijski globeli, kot so sami izpričali, in katoliška Cerkev je njihovo pričevanje potrdila. Po sklepu škofijskega postopka za beatifikacijo bo postulator – imenovan od kongregacije za svetnike – pripravil »positio« na podlagi poročil in študij, ki jih je pripravila pravna komisija.
Škofom ordinarijem je pridržana pravica, da preučujejo življenje, kreposti, sluh svetosti, domnevne čudeže in češčenje vernika, za katerega se predlaga kanonizacija. Rezultat tega preučevanja se nato pošlje Svetemu sedežu: če ima proučevanje poslanih dokumentov pozitiven izid, je »Božji služabnik« razglašen za »častitljivega«. Drugi del postopka preučuje čudeže, pripisane priprošnji »častitljivega«; če je eden od teh čudežev prepoznan za pristnega, je »častitljivi« razglašen za »blaženega«. Kadar se, po beatifikaciji, zgodi še en čudež, ki je pravilno raziskan in potrjen, takrat je blaženi razglašen za svetnika. Kanonizacija – dejanje pridržano papežu – je potrditev s strani Cerkve, da je nek katoliški vernik vreden javnega in vesoljnega češčenja (v primeru blaženega gre češčenje na škofijski ravni) in da se ga lahko predlaga vernikom za priprošnjika in vzornika svetosti.
Sklep škofijskega postopka za beatifikacijo – odprt za udeležbo vernikov – bo v Karmelu svete Terezije v Coimbri 13. februarja s pričetkom ob 17.00. Sklepni seji bo sledila zahvalna sveta maša, zvečer ob 21.30 pa bo koncert »Moja pot« s sodelovanjem simfoničnega orkestra Cantata iz Lisbone, otroškega regionalnega pevskega zbora iz Coimbre in stolnega orkestra iz Coimbre.
spletna stran fatimskega svetišča,

prevod Dragica Čepar

Ni komentarjev:

Objavite komentar