Dne 13. maja leta 2000, ravno na obletnico prvega prikazanja Device Marije trem fatimskim pastirčkom, Luciji, Frančišku in Jacinti, je papež Janez Pavel II. v Fatimi razglasil Frančiška in Jacinto za blažena. Fatima in v zvezi z njo češčenje Marijinega brezmadežnega Srca poraja in bo še porajala svetnike; pa ne le tiste od Cerkve razglašene, ampak brezštevilne, ki se bodo priključili veliki množici, »ki je nihče ne bi mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov« (Raz 7,9).
Paul Claudel [pol klodél,+ 1955], eden
največjih francoskih pesnikov, je zapisal: »Fatima je največji verski dogodek
prve polovice 20. stoletja, prekipevajoč izliv nadnaravnega v tem v snov ujetem
svetu.«
Veliki francoski mariolog in strokovnjak za
Marijina prikazovanja René Laurentin
[rené lorantén] je dejal: »Fatima je brez dvoma najbolj preroška med modernimi
prikazovanji. Istega leta [leta 1917], v katerem je v Rusiji komunistični
ateizem prišel na oblast in jo je razširil na dobro tretjino človeštva, je
prišla Devica s svojim klicem k molitvi za konec preganjanj in spreobrnjenje
Rusije. «
Lahko soglašamo s papežem sv. Janezom Pavlom II., ki je rekel, da je povabilo Božje Matere v
Fatimi iz leta 1917 danes »bolj aktualno kot tedaj, celo bolj nujno«.[1] Papež je tudi dejal:
»Poziv Marije, naše Matere v Fatimi, naj stori, da se bo vsa Cerkev čutila
dolžno odgovoriti na zahteve naše Gospe […] Sporočilo ji nalaga obveznost.«[2]
Papež Janez Pavel II. je bil zelo povezan s
Fatimo in sestro Lucijo. Celo umrla sta istega leta. Na prvo postno nedeljo,
13. februarja 2005, se je s tega sveta poslovila zadnja fatimska vidkinja. Na
prvo soboto v mesecu, 2. aprila 2005, se je poslovil papež Janez Pavel II.
Ob priliki razglasitve obeh vidcev za blažena
je kardinal državni tajnik Angelo Sodano
po papeževem naročilu na kratko podal bistveno vsebino tretjega dela fatimske
skrivnosti. Ob sklepu svojega sporočila je dejal: »Materi Božji iz Fatime se
zahvaljujemo za njeno varstvo. Njeni materinski priprošnji zaupamo Cerkev
tretjega tisočletja.« Cerkev tretjega tisočletja je torej zaupana Materi Božji
iz Fatime. Fatima je leta 2000 dobila najvišje cerkveno priznanje. Fatimska
sporočila zadevajo vso Cerkev, čeprav ne spadajo k javnemu razodetju, ki se je
zaključilo s smrtjo zadnjega apostola. S tem namreč ni prenehala Božja ljubezen
do človeštva, ki je vedno konkretna in se zmeraj uresničuje v sedanjem
trenutku. Če ima mati najraje tistega otroka, ki je najbolj nebogljen, to tem
bolj velja za Boga in Mater Marijo, ki je najvažnejša poslanka in najlepši
odsev Božje dobrote, ljubezni in usmiljenja.
Papež Benediktu
XVI. je maja 2010 obiskal fatimsko Marijo in ji tam ob navzočnosti mnogih
duhovnikov posvetil vse duhovnike: »Mati Brezmadežna, na tem milostnem kraju,
sklicani od ljubezni tvojega Sina Jezusa, velikega in večnega duhovnika, se mi,
sinovi v Sinu in njegovi duhovniki, posvetimo tvojemu materinskemu Srcu, da bi
zvesto izpolnjevali Očetovo voljo.«
Lizbonski patriarh José Policarpo [žozé polikárpo] je na
željo papeža Frančiška posvetil
njegov pontifikat fatimski Materi Božji. Slovesnost je potekala na praznik
fatimske Marije, 13. maja 2013, udeležilo pa se je je okoli tristo tisoč
vernikov. Zbranim je posebno pismo namenil tudi sam papež, v katerem se je
zahvalil za uresničitev njegove želje. Zapisal je tudi, da se pridružuje
molitvi vseh romarjem v Fatimi ter jim podeljuje svoj apostolski blagoslov.
V 20. stoletju ima samo še 2. vatikanski
koncil, ki spada že v 2. polovico stoletja, za Cerkev večji pomen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar