FATIMA – OKNO UPANJA (42) Raje umreti kakor izdati skrivnost

Število romarjev in z njimi radovednih obiskovalcev, ki so hoteli govoriti z vidci, se je stalno večalo. Zato je bilo treba pogosto klicati pastirčke, da so prišli domov, na paši pa jih je moral zamenjati kdo drug. Zato so se končno starši Frančiška in Jacinte, nato pa še Lucijini odločili za prodajo ovac. Še prej pa je šlo za zamenjavo pastirčkov.

V drugem Spominu Lucija omenja, da je namesto Frančiška in Jacinte pasel čredo njun brat Janez,[1] a kmalu sta starša čredo prodala. Lucija je nekaj časa še naprej pasla, a sama. Jacinta in Frančišek sta šla z Lucijo, kadar je pasla v bližini. Kadar pa je bil njen pašnik daleč, sta jo prišla čakat na pot, ko se je vračala domov.

»Lahko rečem, da so bili zame tisti dnevi, ko sem bila sama sredi med ovcami in motrila z vrha gore ali iz globine doline očarljivo nebo in se zahvaljevala dobremu Bogu za milosti, ki mi jih je od tam poslal, resnično srečni. Kadar je katera mojih sester prekinila mojo samoto, ko me je klicala, naj grem domov govorit s tem ali onim človekom, sem čutila globoko nejevoljo, tolažilo me je le, da sem našemu dobremu Bogu mogla darovati še to žrtev. Nekega dne so prišli trije gospodje. Po izpraševanju, precej neprijetnem, so se poslovili z besedami:

'Glejte, da poveste to skrivnost, kajti gospod okrajni predstojnik vas lahko celo umori.'

'Kako dobro! Tako rada imam Jezusa in Marijo in to pomeni, da ju bomo kmalu videli.'

Dejansko se je razpasla govorica, da nas hoče okrajni načelnik res ubiti. Moja teta, poročena v Casaisu, je prišla, da nas vzame k sebi, in je rekla:

'Živim v drugem okraju, kjer ta sodnik nima oblasti.'

Tega svojega namena pa ni mogla uresničiti, ker nismo hoteli iti z njo in smo odgovorili:

'Kaj potem, če nas ubijejo! Nam je vseeno, saj bomo šli v nebesa.'«

Ko so ljudje hoteli o prikazovanjih govoriti z Lucijo, je njena mama Marija Rosa pošiljala na pašo po Lucijo njeno sestro, ki jo je tudi nadomestila pri čredi. Ker se je to pogosto ponavljalo, je ovce prodala. Vsekakor je bilo to pred 13. oktobrom 1917.

V drugem Spominu je Lucija zapisala: »Ostale so samo tri ali štiri ovce, ki smo jih jemali s seboj na polje. In kadar nismo šli, smo jim dali v hlevu kaj jesti. Moja mati me je takrat poslala v šolo. Hotela je, da se ob prostem času naučim tkati in šivati. Tako me je imela vedno doma in ni bilo treba zgubljati časa z iskanjem.«

Z Lucijo je tudi Jacinta začela hoditi v šolo. Ko jim je Marija v drugem prikazanju naročila, naj se naučijo branja, so Lucijine sestre govorile, da hoče hoditi v šolo zaradi nečimrnosti. Sicer pa so v tistem času hodili v šolo skoraj samo dečki.

---

[1] To je bil João Marto (+ 28. 4. 2000), ki je v začetku septembra 1917 začel pasti čredo.