Mnogi so mislili, da koncilske misli potiskajo Fatimo v ozadje kot nekaj zastarelega, preživelega. Danes spoznavamo, da temu ni tako. Oba dogodka se lepo dopolnjujeta. Marija je Mati Cerkve, 2. vatikanski koncil je bil predvsem koncil o Cerkvi. Zadnji koncil je treba razlagati v povezavi z vsemi prejšnjimi koncili in s Svetim pismom ter upoštevati njegov celotni nauk, ne le tisto, kar komu prija.
Fatima zmeraj znova dokazuje, da se Devica
Marija kot naša dobra duhovna Mati zanima za nas, za svojo Cerkev. Ne razodeva
novih verskih resnic, saj so že vse vsebovane v Svetem pismu in nauku Cerkve.
Voditi nas hoče k Jezusu in njegovemu evangeliju. Njen klic je enak tistemu v
Kani: »Karkoli vam [Jezus] reče, storite!« (Jn 2,5).
Devica Marija je v Fatimi razodela svoje
brezmadežno Srce, ki bije za nas in nas hoče rešiti za večnost. Sveta nebesa se
sklanjajo h grešni zemlji. Bog nas ni in nas nikoli ne bo pozabil. Kot
rešiteljico pošilja Mater Marijo. Po njej bo rešil Evropo, če se bo dala
rešiti. Evropska zveza nima brez globokega pomena kot svoje znamenje v zastavi
dvanajst Marijinih zvezd, o katerih govori sv. Janez v Razodetju: »Na nebu se
je prikazalo veliko znamenje: žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi
nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd« (Raz 12,1).
p. Anton
Ni komentarjev:
Objavite komentar