Ker je bilo otrokom zelo mučno odgovarjati ljudem na različna vsiljiva in tudi neprimerna vprašanja, so se pogosto skrili pred njimi. Poglejmo nekaj primerov:
Nekoč so se pred skupino žensk skrili
tako, da so hitro splezali na figova drevesa. Lucija v drugem Spominu poroča:
»Ker je bila v tistem času navada, da so
nosili klobuke, katerih krajci so bili široki kakor rešeto, smo mislili, da nas
pod tako širokimi klobuki ne bodo mogle videti, in hitro smo splezali na figova
drevesa. Takoj ko so gospe šle mimo, smo splezali dol, naglo zbežali in se
skrili v koruzo.
Gospod župnik ni odobraval tega našega
ravnanja, predvsem je obsojal, da smo se skrivali pred duhovniki. Bilo je res
in prečastiti je imel prav. Tako smo ravnali, ker so nas prav duhovniki
spraševali in spet spraševali in ponovno spraševali. Kadar smo bili pred
kakšnim duhovnikom, smo se že pripravili, da darujemo Bogu eno svojih največjih
žrtev.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar