2)Marija je učiteljica našega duhovnega življenja

O Mariji smo slišali v evangeliju, da je vse besede, ki so jih povedali pastirji o novorojenem Detetu, ohranila in premišljevala v svojem srcu. To je bila Marijina premišljevalna molitev ob Božjem Detetu v jaslih. Odrešenik sveta, pa je bil položen v jasli za živino! Kakšna šola ponižne svetosti! Če hočemo v duhovnem življenju napredovati, se moramo popolnoma izročiti Materi Mariji. Zopet so svetniki tisti, ki to potrjujejo.

Sv. Janez Pavel II. je bil ves Marijin, kar razodeva njegovo papeško geslo, ki si ga je izbral že kot škof: Totus tuus! Ker je bil ves Marijin, je bil ves Jezusov in je mnogo ljudi pripeljal k Jezusu, sam pa je v rekordnem času postal svetnik.

Naš bl. Anton Martin Slomšek je imel zelo rad Mater Marijo in se je redno k njej zatekal. Kadar je šel iz sobe, se je ozrl na Marijino podobo, ki jo je imel pri postelji. Pogosto se je pri vratih še enkrat obrnil ter pogledal na Marijino sliko.

Sv. Hedvika, poljska kneginja, je vedno nosila s seboj podobo Device Marije in jo pogosto pogledala. Držala jo je v rokah tudi ob smrti, da je niso mogli vzeti iz rok. Trije prsti, ki so držali podobo, so bili 25 let po smrti še nespremenjeni.

Kako Devica Marija pomaga pri naši duhovni rasti, je dobro vedel sv. Bernard. Zato je spodbujal: »Glej na zvezdo, kliči Marijo. Če se dvignejo viharji skušnjav: Glej na zvezdo, kliči Marijo. Če si v težavah in bridkostih: glej na zvezdo, kliči Marijo. Če jeza, nečistost in druga slaba nagnjenja hočejo potopiti čolnič tvoje duše, o tedaj: Glej na zvezdo, kliči Marijo! Če te vznemirjajo tvoji grehi, te teži vest, plaši strašna in pravična sodba, če je tvoje življenje na robu prepada: Glej na zvezdo in kliči Marijo.« Sam o sebi je dejal: »Marija mi je vzela srce.«

Sv. Leonard Portomavriški je večkrat rekel: »Če bi bil jaz kakor eno od tistih svetišč, ki imajo stene pokrite z zahvalnimi podobami, bi moral pokriti vso svojo osebo, toliko milosti sem prejel od Marije.«

Flamski duhovnik bl. Edvard Poppe je Mariji Brezmadežni vsak dan prinesel svežo rožo in je pred njeno podobo pogosto igral na violino.

Za nas je bilo preteklo leto leto prisrčne povezanosti z Devico Marijo. Takšno naj bi bilo tudi leto, ki ga bomo čez nekaj trenutkov začeli, leto, v katerem bomo praznovali stoletnico Marijinih sporočil in naročil Cerkvi in človeštvu v Fatimi. Bodimo za vse to Bogu hvaležni in odprti za milosti, ki nam jih Bog po Mariji pripravlja. Vsi smo se posvetili brezmadežnemu Marijinemu Srcu in po njem presvetemu Jezusovemu Srcu. Zelo pomembno je, da to posvetitev pogosto obnavljamo in jo uresničujemo v vsakdanjem življenju.

Voščilo: Vam in Vašim domačim voščim na Marijino priprošnjo tisto, kar smo slišali v berilu: »Gospod naj vas blagoslovi in vas varuje. Naj vam bo milostljiv in naj vam podeli svoj mir!«

p. Anton