Rada bi podelila srečo o praznovanju lanskoletne priprave na božič. V naši župniji po stari krščanski navadi obiskuje družine in posameznike vse dni adventa Marija romarica. Vsaka družina ali član župnije jo sme gostiti cel dan. Meni so jo prinesle članice Karitasa na petek po večerni maši in je odhajala v soboto zvečer pred mašo iz stanovanja. Z menoj sta bili še sosedi, da smo jo sprejele s pesmijo in še tisti večer zmolile rožni venec, zapele litanije Matere Božje in Angelovo češčenje. Nepopisna sreča me je to noč napolnjevala v družbi z Marijo ob prižgani sveči. Naslednjega dne je bila sobota pred 4. adventno nedeljo. Na adventnem vencu smo zvečer prižgali že 4. svečo. Dopoldan sva s sosedo molile rožni venec, po kosilu pa se nas je v sobi zbralo enajst. Ob 14h je prišel še gospod dekan iz sosednje župnije in daroval sv. mašo. Vstopni spev smo pričeli z božično devetdnevnico: Kralja, ki prihaja, pridite, molimo! Poleg milosti in darov, ki so z našim sodelovanjem polnili sobo, nas je pozdravilo še toplo sonce, ki je poslalo svojo svetlobo skozi balkonsko okno. Vsi smo si zaželeli, da bi naša srca ogrela svetloba Luči, in bi jo smeli ponesti vsem okoli nas. Kajti luč je treba prižigati naprej, da se svetloba širi. Ne smemo jo postavljati pod mernik, ker bi ugasnila. Bogu hvala za vse milosti, ki smo jih bili deležni. Tudi ko je Marija odhajala, smo se od nje poslovili s pesmijo in molitvijo, le mir je ostal v sobi. Praznino pa sem takoj napolnila s kipom fatimske Kraljice, ki sem si jo v Stični nabavila po duhovnih vajah, ki smo jih imeli člani JMS pred prihodom in obiskom Marije iz Fatime – leta 2008. V Stični je vedno lepo! Doma pa nam preizkušnje širijo duha in obzorje.
Ivanka K.
Ni komentarjev:
Objavite komentar