1. Smo pred STOLETNICO FATIMSKIH DOGODKOV, ki so jim bili priče fatimski pastirčki: Lucija, Frančišek in Jacinta. Leta 1916 se jim je trikrat prikazal angel miru, leta 1917 pa šestkrat nebeška Gospa. Sporočila, ki so jih dobili, so zaznamovala svetno in cerkveno zgodovino ter so po besedah sv. Janeza Pavla II. danes še bolj aktualna kot takrat.
Papeži od Pija XII. dalje so bili s Fatimo
tesno povezani, trije so jo tudi obiskali, Janez Pavel II. celo trikrat. Papež
Benedikt XVI. je leta 2010 na Portugalskem dejal, da se je z Marijinim
prikazovanjem trem pastirčkom leta 1917 »nad Portugalsko odprlo nebo kot okno
upanja«, ker je človek Bogu zaprl vrata. To okno upanja je naša duhovna Mati
Marija. K nam prihaja ob stoletnici fatimskih dogodkov, da bi po njej vsi Bogu odprli vrata svojega srca.
Prihaja, »da bi nas spomnila na evangeljske resnice, ki so za človeštvo edini
vir upanja«. Na njen obisk se bomo pripravili in ob njej se bomo zbirali pod
geslom: Marija – okno upanja.
Po Sloveniji bo romala od 13. maja do 13. oktobra 2016. Njo in njena sporočila bo
predstavljal kip, narejen po podobi, ki so jo videli leta 1917 fatimski
pastirčki.
2. Na dekanijski konferenci se bodo duhovniki
dogovorili o vsem potrebnem za PRIPRAVO
NA MARIJIN OBISK. Prej je potrebna razdelitev
po dekanijah (poskrbi pastoralna služba). Dva dosedanja prihoda v
Slovenijo, leta 1997 in 2008, sta prinesla zelo dobre dušnopastirske sadove. Če
bo vse skrbno organizirano in zlasti spremljano z gorečo molitvijo, bo šlo za vseslovenski Marijin misijon s poglobitvijo
vere, upanja in ljubezni.
Predsednik Slovenske škofovske konference msgr.
Andrej Glavan je priporočil (v Družini in Sporočilih SŠK), naj bi duhovniki od januarja do maja leta 2016 kot
molitveno pripravo organizirali pet
prvih sobot na fatimski način. Tudi sicer naj bi v ta namen vsi več molili,
zlasti rožni venec, ki ga Mati
Marija in papeži zelo priporočajo.
Pobožnost petih prvih sobot sta sestri Luciji
naročila Jezus in Marija leta 1925 in že 1917, leta 1939 pa potrdil in vpeljal
leirijski (fatimski) škof. Hitro se je razširila po vsej Portugalski. Pri nas
jo je duhovnikom naročil leta 1942 ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, od
januarja do maja 1943 pa so jo z zelo veliko udeležbo vernikov obhajali po
posameznih župnijah, na koncu pa so se 30. maja 1943 po navodilih papeža Pija
XII. posvetili Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Pobožnost petih prvih sobot po
Marijini obljubi prinaša, če jo resno jemljemo in v soglasju z njo živimo, dva
zelo pomembna sadova: prispeva k
svetovnemu miru in zagotavlja vse milosti, ki so potrebne za večno zveličanje.
K prvosobotni pobožnosti na fatimski način
spadajo: zakrament sprave, sv. obhajilo, molitev enega dela rožnega venca in
petnajst minut premišljevanja ene ali več skrivnosti rožnega venca – vse to v
zadoščenje Marijinemu brezmadežnemu Srcu in po njem presvetemu Jezusovemu Srcu.
Spovedati se je možno že več dni prej ali več dni pozneje, ob prejemu
zadostilnega sv. obhajila pa je seveda treba biti v posvečujoči milosti (brez
smrtnega greha).
Duhovnik lahko iz utemeljenih razlogov (tako je
pojasnil Jezus sestri Luciji) prenese pobožnost na nedeljo po prvi soboti. S
tem je zagotovljen predvsem večji obisk. Ob koncu prvosobotne pobožnosti naj bi
se posvetili Marijinemu in po njem
Jezusovemu Srcu.
Ena od možnih oblik ob prvosobotni ali najbolj
obiskani nedeljski maši: 1) molitev rožnega venca; 2) mašna daritev, med katero
ob pomoči duhovnikove pridige petnajst minut premišljujemo skrivnost(i) rožnega
venca (glej šmarnice l. 2003), povezano z Božjo besedo; 3)prejmemo zadostilno
sv. obhajilo; 4) spovemo pa se svojih grehov ob primernem času, ko bo(do) za to
na razpolago spovednik(i); morda istega dne, en teden prej, med tednom ali
prihodnjo nedeljo.
Za poglobitev ima Salve na Rakovniku: Pet prvih sobot; Sto let Fatime (6 knjižic, glavni podatki o Fatimi so v prvi); posebno
zgibanko; priročnik ob sprejemu in slovesu kipa Marije romarice v župniji (v
pripravi). Glej: www.sticna.com.
p. Anton
Ni komentarjev:
Objavite komentar