Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

ponedeljek, 09. september 2019

Zakaj pôzna objava fatimske skrivnosti?

Marsikdo se vpraša, zakaj je bila fatimska skrivnost objavljena tako pozno in zakaj je trajalo tako dolgo, da so bila naročila v zvezi z njo tudi izvršena. Fatimski pastirčki so skrivnost prejeli že 13. julija 1917, izvršilno nalogo v povezanosti z njo pa Lucija 10. decembra 1925 (pet prvih sobot) in 13. junija 1929 (posvetitev Rusije Marijinemu brezmadežnemu Srcu). Mar ne bi pravočasno razkritje skrivnosti ugodno vplivalo na poglobitev verskega življenja, kakor je vplivalo na pastirčke?
Vélika obljuba Marijinega brezmadežnega Srca o pobožnosti petih prvih sobot je bila nakazana že v Marijinem prikazanju 13. julija 1917, v podrobnosti pa jo je Lucija prejela 10. decembra 1925 v Pontevedri v Španiji. Šele 13. septembra 1939 je škof v Fatimi razglasil pobožnost prvih sobot, ko se je že začela druga svetovna vojna. Pri nas jo je razglasil škof dr. Gregorij Rožman leta 1942 in določil, da se po vseh župnijah začne obhajati na 1. soboto v januarju 1943.
Prošnjo za posvetitev Rusije Marijinemu brezmadežnemu Srcu, ki je bila nakazana že 13. julija 1917, je sestra Lucija prejela 13. junija 1929 v Tuyu v Španiji. Posvetitev je izvršil šele papež Janez Pavel II. 25. marca 1984 na Trgu svetega Petra v Rimu.
Tretji del fatimske skrivnosti o preganjanju Cerkve in posebej svetega očeta je bil fatimskim pastirčkom razodet prav tako 13. julija 1917, objavljen Cerkvi in svetu pa šele 26. junija 2000.
Glede razkritja treh delov skrivnosti se je Lucija ravnala po Božji volji, ki se je razodevala po dovoljenju iz nebes in po predstojnikih na zemlji. Že ob prejemu 13. julija 1917 je Marija naročila pastirčkom, naj o skrivnosti molčijo, kar so izpolnjevali tudi za ceno velikih žrtev.
Tu seveda nastane vprašanje, zakaj je bila Cerkev (pre)počasna pri uvedbi petih prvih sobot in pri posvetitvi Rusije Marijinemu brezmadežnemu Srcu, in vprašanje, ali je bilo to odlašanje v prid zveličanju ljudi. Pristojni škof je fatimske dogodke potrdil kot pristne 13. oktobra 1930, ker je šele v tem letu komisija, ki je ugotavljala pristnost, končala s svojim delom. Razkritje skrivnosti pred tem datumom ne bi bilo smiselno in modro. Poleg tega so morale razmere dozoreti.
O času objave je odločal Bog, ki je deloval po Jezusu Kristusu, Devici Mariji in vidkinji Luciji. Odločali pa so tudi ljudje, zlasti cerkveni predstojniki. Na njihove (ne)odločitve pa smo vplivali tudi mi s svojim grešnim življenjem ter na ta način prispevali k Božji kazni. Značilen primer je druga svetovna vojna. Pravzaprav smo se ljudje z njo sami kaznovali, ker nismo živeli po Božji volji.

Ni komentarjev:

Objavite komentar