Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sreda, 11. september 2019

Nekaj misli ob koncu

Eno leto po atentatu, 13. maja 1982, je Janez Pavel II. v Fatimi dejal: »Sporočilo fatimske Gospe, čeprav je tako materinsko, je hkrati močno in odločno. Zdi se strogo. Je takšno, kakor če bi govoril Janez Krstnik ob obali Jordana. Vabi k pokori. Opozarja. Kliče k molitvi.« Marija sama je prevzela vlogo starih prerokov in Janeza Krstnika. Pripravljati hoče na Kristusa in njegovo kraljestvo. Veljajo besede msgr. Bertoneja: »Fatima je med modernimi prikazovanji nedvomno najbolj preroška!«
Zelo bogato in raznoliko fatimsko sporočilo je izredno uporabno pri katehezi in pastorali. Za znanega mariologa S. De Fioresa je »živ evangelij in izredno učinkovit poljuden katekizem. Privlačnost Fatime izhaja iz dejstva, da moremo uporabljati njeno zelo jasno in naravno sporočilo [kot pripomoček] za lahko katehezo vsega evangelija in neprekosljivo pastoralno dejavnost.«
Čeprav je preteklo že več kot sto let od fatimskih dogodkov, Fatima ne pripada preteklosti. Po padcu komunizma so se pojavile in razširile nove nevarnosti za vero in sploh človeštvo, npr. teoretični in praktični materializem ter zanikanje krščanskih korenin v Evropi. Zato je po besedah sv. Janeza Pavla II. fatimsko sporočilo »aktualno in nujno bolj kot kdajkoli prej«. Je pravo zdravilo prav za naš čas.
Ko je bil papež Benedikt XVI. na Portugalskem, je 11. maja 2010 v Lizboni pomen fatimskih dogodkov takole ocenil: »Gospod nam je rekel, da bo Cerkev na različne načine vedno trpela do konca sveta. Pri tem je pomembno, da sporočilo, odgovor Fatime, v bistvu ne meri na različne pobožne vaje, ampak na temeljni odgovor, to je stalno spreobračanje, pokora, molitev in tri božje kreposti: vera, upanje in ljubezen … Z eno besedo: prav bistvenega se moramo na novo učiti: spreobrnjenje, molitev, pokora in božje kreposti.«
Na fatimski dan, 13. maja 2010, je isti papež v Fatimi opozoril: »Devica Marija je prišla iz nebes, da bi spomnila na evangeljske resnice, ki so za človeštvo, ki je pozabilo na ljubezen in odrešenje, vir upanja.«

Ko smo prebrali in premislili fatimske dogodke in z njimi povezano svetovno zgodovino, lahko priznamo, da je bila preprosta sestra Lucija izbrana in postavljena na oder sveta kot glavna junakinja. Usoda človeštva dvajsetega stoletja je bila v veliki meri odvisna od njenega uspeha pri širjenju češčenja Marijinega brezmadežnega Srca in od izpolnitve Marijinih prošenj, ki jih je po Luciji posredovala človeštvu. Ne bomo daleč od resnice, če bomo rekli, da je tudi usoda človeštva v 21. stoletju in sploh v 3. tisočletju odvisna od izpolnitve Marijinih prošenj, saj so vse povezane z evangelijem.
Ni dovolj, da smo se seznanili s fatimskimi dogodki. Bog ne potrebuje le takih, ki veliko vedo, ampak še bolj take, ki se po angelovih, Marijinih in Jezusovih navodilih tudi ravnajo. Živ in zelo junaški zgled so nam pastirčki. Nismo jih zmožni v vsem posnemati. Pomembno je, da izpolnimo Božjo voljo, ki je za nas drugačna, kot je bila zanje. Vsaj del njihove gorečnosti pa bi zelo pospešil novo evangelizacijo in z njo rast v veri, upanju in ljubezni. S pomočjo njihovega zgleda in priprošnje bomo lahko storili več in bolje kakor doslej. Tako bo Marijino brezmadežno Srce zmagalo tudi z našo pomočjo.
p. Anton

Ni komentarjev:

Objavite komentar