POMEN MOLITVE ZA NAŠE ŽIVLJENJE (1)

O molitvi smo v naši reviji že marsikaj brali. Vendar ne bo škodilo, če se ponovno in ponovno vračamo k tej temi. Glede molitve smo vse življenje učenci in vajenci. To je naš vsakdanji kruh. Molitev ima mnogo načinov in vsak ima o njej drugačno izkušnjo. Vsak dan začenjamo znova. Na krilih molitve se dvigamo k Bogu:od srca do Srca!

Molitev je najodličnejše opravilo na zemlji

            Zgodba pripoveduje, kako je nekoč kralj obiskal starega in učenega meniha, da bi se z njim posvetoval. Ko je pri njem opazil kup debelih knjig in listin, je rekel:

            "Zavidam ti, Pavlin, da lahko črpaš iz teh učenih del Božjo moč."

            "Motiš se, kralj," ga je zavrnil menih in ga peljal v hlev. Brat hlevar je ravno prekinil delo in sklenil roke k molitvi. Pavlin je pokazal nanj in rekel kralju:

            "Poglej, iz teh sklenjenih rok priteka Božja moč v naš svet – ne pa iz mojih knjig."

            Sv. Janez Krizostom, carigrajski patriarh, je učil: "Molitev in pogovor z Bogom je najvišja dobrina, ker nas združuje in zedinja z Bogom." "Molitev ne sme biti samo naše postransko opravilo, temveč srce in korenina vsega našega življenja."

            Sv. Jožef Cottolengo, ustanovitelj Hiše Božje previdnosti, je rad ponavljal: "Molitev je naše prvo in najpomembnejše opravilo."

            Sv. Leonard Portomavriški, voditelj številnih ljudskih misijonov, je hotel pri udeležencih predvsem zbuditi voljo do molitve.

            Sv. Frančišek Asiški je za prvega profesorja bogoslovja nove frančiškanske bogoslovne šole v Bologni imenoval sv. Antona Padovanskega. Nekoč mu je pisal: "Brata Antona, dragega mi učitelja, pozdravlja brat Frančišek. Všeč mi je, da bratom razlagaš sveto znanost, samo da s študijem ne zadušiš duha molitve, kakor je v Vodilu."

            O sv. Petru Kaniziju, prvem nemškem jezuitu, prenovitelju Nemčije po nastopu protestantizma, pravi njegov življenjepisec Brodrick: "Molitev je bila dihanje njegovega življenja in v tem je skrivnost njegovega velikega poguma, ki mu ni primere."

            Sv. Maksimilijan Kolbe, v 2. svetovni vojni mučenec ljubezni do bližnjega, je rekel: "Molitev je najmočnejše sredstvo, ki dušam prinaša mir, jih osrečuje in približuje Božji ljubezni. Molitev prenavlja svet. Molitev je pogoj za prenovitev življenja v sleherni duši."

            Papež sv. Pavel VI. je izpovedal: "Trdno sem prepričan, da je molitev najbogatejše in najpomembnejše opravilo. Po molitvi doživljamo Boga in smo deležni Božje dobrote, ljubezni in odpuščanja."

            Osemnajstletno dekle je zapisalo:

            "Zakaj danes molim? Zato ker čutim, da je to eno najčudovitejših dejanj človeka, Božje se zbliža s človeškim. Čutim potrebo po Božji bližini in tišini. To potrebuje prav vsak od nas. Niti en sam trenutek življenja ne bi živela, če tega ne bi želel Bog. Tudi lasje na glavi so mi prešteti, pravi Jezus. Mislim, da je molitev vir moči za kristjanovo delo. Je temelj, na katerem gradiš svoje bivanje. Kot je dihanje nujno potrebno za telesno življenje, tako je molitev življenjskega pomena za duhovno življenje."

            Fatimske pastirčke je angel leta 1916 povabil, naj molijo z njim. Naučil jih je dve molitvi. Pri drugem prikazanju poleti 1916 jih je povabil: »Molite, veliko molite!« Nebeška Gospa jih je pri vseh šestih prikazanjih leta 1917 spodbudila, naj molijo vsak dan rožni venec. Naučila jih je posebno molitev, ki jo molimo po vsaki desetki rožnega venca. Vse to kaže, da je molitev v najširšem pomenu besede najpomembnejše opravilo na zemlji.

Ko doživljamo krizo v Cerkvi, je še posebej pomembno, da se zavemo: Molitev je najnujnejše poslanstvo Cerkve! V molitvi je rešitev! Vsi molimo za vse, posebej za tiste, ki živijo v velikih grehih.

p. Anton