Misli sv. Bernarda

Ljubezen se kaže v dejanju in čustvu. Menim, da je ljudem dana postava in naročilo ljubezni, ki se kaže v dejanju; ljubezni v čustvu pač nikomur ni mogoče zapovedati. Torej je prva ljubezen ukazana, da si pridobimo zasluženje, druga pa je dana za plačilo. Ne pravim, da z Božjo milostjo ni mogoče v tem življenju spoznati začetka in napredovanja ljubezni; njena dovršitev pa je zagotovo prihranjena prihodnjemu življenju.

»Ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici » (1 Jn 3,18), (50,4). To se pravi, da nas mora k dobrim delom bolj nagibati živa resnica, kakor pa čustvo prijetne ljubezni.

»Uredil je ljubezen v meni.« Katero ? Obojno, toda v nasprotnem redu, zakaj ljubezen v dejanju daje prednost nižjim dejanjem, čustvena ljubezen pa višjim. Ni namreč dvoma, da na primer od ljubezni prevzeta duša daje ljubezni do Boga prednost pred ljubeznijo do človeka in med ljudmi bolj ceni popolnejše od slabotnega, nebesa bolj od zemlje, večnost bolj od časnosti ter dušo bolj od telesa. V pravilno urejenih dejanjih pa se dostikrat ali celo vedno držimo nasprotnega reda. Tako nas skrb za bližnjega bolj priganja in se večkrat oglaša; onemoglim bratom z večjo vnemo strežemo. Po človeški postavi in nujnosti se bolj trudimo za mir na zemlji kakor za nebeško slavo in stiska zemeljskih skrbi nam komaj dovoljuje, da mislimo na večnost. Skoraj neprenehoma se ubadamo s svojimi telesnimi tegobami ter pri tem zanemarjamo skrb za dušo; in po apostolovih besedah tistim svojim udom, ki se nam zdijo manj vredni časti, izkazujemo večje spoštovanje (prim. 1 Kor 12,23) in na ta način izpolnjujemo Gospodovo besedo, ki pravi:«Tako bodo zadnji prvi in prvi zadnji« (Mt 20,16).

In kdo bo dvomil, da človek v molitvi ne govori Bogu ? Pa vendar iz ljubezni do bližnjega, ki potrebuje naše pomoči ali besede, dostikrat opustimo molitev. In kolikokrat pobožno žrtvujemo Božji mir hrupnim opravkom! Kolikokrat z mirno vestjo odložimo knjigo, da poprimemo za ročno delo! Kolikokrat zaradi posvetnih opravil opustimo udeležbo pri slovesni sveti maši! Red je obrnjen na glavo, toda sila kola lomi. Dejanska ljubezen se drži svojega reda po naročilu gospodarja, začenši pri zadnjih. To je dobro in pravično pravilo, ki se ne ozira na osebo, marveč na potrebe ljudi in tudi ne gleda na ceno stvari.

Drugače pa ravna čustvena ljubezen, ki začenja pri prvih. To je modra ljubezen, ki razlikuje stvari po njihovi vrednosti. Čim večja je na primer vrednost neke stvari same po sebi, tem bolj jo ceni tudi ljubezen; manj vredne stvari ceni manj, najmanj vredne pa najmanj.

Iz Govorov o Visoki pesmi