VALERIJINE VRSTICE 3.

Šola v naravi

Mali Matej se je z velikim vznemirjenjem pripravljal v šolo v naravi. Še nikoli ni bil sam dalj časa zdoma, kaj šele da bi prespal daleč proč od svojih staršev. Zelo se je veselil vragolij, ki jih bo počel s sošolci, hkrati pa ga je stiskalo pri srčku, kako bo, ko bodo ugasnili luči in bo prepuščen sam sebi. Nekoč mu je babica pri Mariji na Kureščku kupila majhen usnjen mošnjiček, v njem pa rožni venec. Matej je poleg spravil še majčken kipec angelčka. To »popotnico« je vtaknil v torbo, ko je odšel zdoma. V šoli v naravi je bilo veselo, kot je pričakoval. Toda zvečer nikakor ni mogel zaspati. Pa je vzel rožni venec in začel moliti kratke molitvice, kot jih je vsak večer molil doma. Sošolec, s katerim sta delila spalnico, ni še nikoli slišal kake molitve, pa ga je prosil, naj še moli. Pri Mateju doma so večkrat molili rožni venec, pa ga je zamikalo, da bi poizkusil še sam. Ne, ni bilo vse po pravilih, toda dečka sta med molitvijo sladko zaspala. In vse naslednje večere prav tako.