FATIMA PO STOLETNICI FATIMA – OKNO UPANJA (65) Ali so se napovedani dogodki že izpolnili?

Kardinal Ratzinger, poznejši papež Benedikt XVI., se na koncu poskusa razlage fatimske skrivnosti leta 2000 vpraša glede vseh treh delov: »Kaj naj pomeni fatimska 'skrivnost' kot celota (v svojih treh delih)? Kaj nam pove? Najprej moramo s kardinalom Sodanom ugotoviti, da '(…) dogodki, na katere se nanaša tretji del fatimske skrivnosti, pripadajo preteklosti.' Kolikor so prikazani posamezni dogodki, pripadajo, kakor se zdi, zdaj že preteklosti. Kdor je čakal na razburljiva apokaliptična razkritja glede konca sveta ali glede prihodnjega potekanja zgodovine, mora ostati razočaran. Takšnih zadovoljitev naše radovednosti nam Fatima ne nudi, kakor sicer že krščanska vera v splošnem noče in ne more biti hrana za našo radovednost. Kaj preostane … spodbujanje k molitvi kot poti za 'reševanje duš' in v istem smislu opozarjanje na pokoro in na spreobrnjenje.«

Kardinal Angelo Sodano je 13. maja 2000, po papeževi mašni daritvi, med katero je Janez Pavel II. razglasil fatimska pastirčka Frančiška in Jacinto za blažena, povedal: »Tudi če se zdi, da dogodki, na katere se nanaša tretji del fatimske skrivnosti, pripadajo odslej preteklosti, ostaja oni klic Božje Matere k pokori, ki ga je izrekla ob začetku dvajsetega stoletja, tudi danes aktualen in nujen.«

Kardinala Sodano in potem Ratzinger sta uporabljala besedici »se zdi« in sta s tem omilila trditev, da so se dogodki, omenjeni v tretjem delu fatimske skrivnosti, že izvršili v 20. stoletju. Vendar so cerkveni in svetni novinarji trditev večinoma sprejeli kot dokazano dejstvo, kar je postalo del javnega mnenja, namreč, da so napovedi v tretji fatimski skrivnosti že uresničene in spadajo v preteklost, v 20. stoletje.

Temu mnenju še danes nekateri nasprotujejo. Slovaški škof Pavel Hnilica, osebni prijatelj papeža Janeza Pavla II. in velik poznavalec fatimskih dogodkov, je v pismu kardinalu Ratzingerju protestiral proti omejitvi uresničevanja tretjega dela fatimske skrivnosti na 20. stoletje. Kardinal mu je odgovoril: »V svojem 'komentarju' nisem nameraval trditi, da se vsebina (tretje) skrivnosti nanaša izključno na preteklost. Velika videnja imajo vedno dve razsežnosti: neposreden in bližnji pomen, in trajen pomen. Klasičen primer tega je Gospodov eshatološki govor: napoveduje bližnjo katastrofo Jeruzalema, a v tem dogodku sedanjosti nakaže konec sveta, kar postane opozorilo za vse rodove k čuječnosti. Analogno opazimo v fatimski skrivnosti martirologij (mučeništvo) prejšnjega stoletja, v katerem pa odseva preganjanje do konca sveta.«

Msgr. Bertone je v razgovoru z De Carlijem takole ocenil razpravo kardinala Ratzingerja o tretjem delu fatimske skrivnosti:

»Tudi interpretacija kardinala Ratzingerja, ki je sicer izredno zanesljiva, ni verska dogma, ampak vsemu katoliškemu svetu ponuja nekak teološki pogled na skrivnost. Tistih nekaj besed svetega očeta [Janeza Pavla II.] je naredilo globok vtis name: na še globlji način se je prepričal o poslanstvu trpljenja, h kateremu je bil poklican. Mar ni bila skrivnost njegovega trpljenja njegova največja okrožnica? Ni umrl od atentata; toda na neki način je dan za dnem umiral v darovanju svojega življenja, ki se je izčrpalo za dobro Cerkve. Zaradi atentata je v nekem smislu vsak dan umiral. Tudi sama Parkinsonova bolezen je bila po vsej verjetnosti posledica tistega zločinskega dogodka. Wojtyła se je čutil še bolj povezanega z Božjo Materjo, s Fatimo. Izstrelek je bil vdelan v krono Device v Covi da Iria; prstan, dar kardinala Štefana Wyszynskega, poljskega primasa, pa je papež položil k nogam Marijinega kipa.«

Ker Cerkev ni podala uradne in obvezujoče razlage o besedilu tretjega dela fatimske skrivnosti, ga morejo specialisti – ob vsem potrebnem spoštovanju do izjav bl. Janeza Pavla II. in obeh omenjenih kardinalov ter sestre Lucije – še naprej raziskovati in razlagati. To nakazuje tudi naslov, ki ga je svoji razlagi o tretjem delu fatimske skrivnosti dal kardinal Ratzinger: »Poskus razlage fatimske 'skrivnosti'.« Pri tiskovni konferenci je naglasil, da nima svoje razlage za obvezno.

Zato po mnenju nekaterih ostaja odprto vprašanje, ali je že izpolnjeno, kar je napovedano v tretjem delu fatimske skrivnosti. Tako pravijo, da se glede smrti papeža, škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter svetnih oseb te napovedi še niso izpolnile, čeprav so pod komunizmom umrli kot mučenci nekateri škofje, mnogi duhovniki, redovne osebe in laiki. Papež Janez Pavel II. ni umrl in je nanj streljal le en terorist. Za druge pa je napovedano, da bodo umrli za papežem, kar se ni zgodilo. Zato ti razlagalci mislijo, da bo mučeništvo papeža, škofov, duhovnikov, redovnih oseb in laikov gotovo še prišlo v nekem sistematičnem preganjanju v prihodnosti, ki bo hotelo uničiti Cerkev.

Za vse, ki bodo skušali besedilo tretjega dela fatimske skrivnosti drugače razlagati, kakor sta ga razložila kardinala Sodano in Ratzinger, bo moral upoštevati tudi to, da je Sodanovo besedilo sestra Lucija prebrala in »rekla, da ta interpretacija ustreza temu, kar je izkusila, in da razlago s svoje strani prepoznava kot primerno«.

p. Anton