MAŠNA DARITEV Položi svoje molitve v duhovnikove razprostrte roke

Opazil si, da ob začetku glavne prošnje mašnik razprostre roke. On moli vse predstojniške molitve z razprostrtimi rokami. Predstojniške so tiste molitve, ki jih mašnik moli kot Kristusov namestnik v imenu vsega ljudstva. Tako moli poleg glavne prošnje prošnjo nad darovi in prošnjo po obhajilu. Prav tako ima razprostrte roke pri evharistični molitvi, ki je vrhunec celotnega obhajanja in je usmerjena na nebeškega Očeta. Roke drži kot dve prazni, navzgor obrnjeni skodelici Bogu naproti. Med temi molitvami ne sme biti drugih molitev ali petja ali orglanja. Tiste molitve, ki jih mašnik moli v svojem imenu, da bi svojo službo opravil z večjo zbranostjo in bolj pobožno, moli tiho in s sklenjenimi rokami.

Kretnja razprostrtih rok je starejša in bolj častitljiva od sklenjenih rok. V najstarejših časih so vsi verniki molili z razprostrtimi rokami. Na to nas spominja tako imenovana oranta (orare = moliti), to je na stene katakomb narisana žena, devica, ki moli z razprostrtimi rokami. Oranta predstavlja Cerkev, ki za svoje žive in umrle neprestano moli.

Kadar molimo, pravzaprav v duhu vsi dvigamo k Bogu svoje prazne roke, kajti pred Bogom smo vsi berači. Mašnik je berač v imenu vsega zbranega občestva. Občestvo pa se njegovi prošnji pridruži in jo potrdi z besedico 'Amen'.

Morda se spomniš, da je že Mojzes v stari zavezi molil z razprostrtimi rokami. Dokler je imel roke razprostrte, so zmagovali Izraelci, ko jih je povesil, so zmagovali sovražni Amalečani. Zato sta njegovi roki podpirala Aron in Hur, da je z razprostrtimi rokami vzdržal ves dan. Razprostrte roke spominjajo na križanega Kristusa. S križa, iz Jezusovega prebodenega Srca, izvira naše odrešenje.

Duhovnik je srednik med Bogom in ljudmi. Njegove razprostrte roke izražajo to sredniško vlogo. K Bogu prinaša vsa hrepenenja mladih, očetov in mater, bolnih in na različne načine trpečih ljudi. Od Boga za vse te prosi milosti in usmiljenja.

Balthasar Fischer takole razlaga pomen razprostrtih in praznih rok: »Ničesar nimam, česar nisem prejel od tebe, česar mi nisi položil v prazne roke! Zato ne držim krčevito nič tega, kar si mi dal, ampak želim deliti in s tem razveseljevati. Jaz sam sem namreč odvisen od tebe, ki s svojimi darovi napolnjuješ moje prazne roke.«

p. Anton