DOMAČA ZDRAVILA Navadni ženikelj

V družino kobulnic sodijo navadna kumina, janež, koriander, komarček, kakor tudi nekoliko manj znana zdravilna rastlina navadni ženikelj (Sanicula europaea L.). Sanicula izhaja iz latinske besede sanus, kar pomeni zdrav. Zato ni presenečenje, da je eno od slovenskih ljudskih besed za ženikelj 'zdravje vsega sveta'. Druga ljudska slovenska imena zanj so še lečuha, kilovnik, zanikel in sanikel.
V vlažnih gozdovih, kot so npr. Gorjanci, skoraj povsod po Evropi, na nadmorski višini od 500 do 1500 m, najdemo rasti ženikelj. Najraje raste pod bukvijo ali jelko. Je trajnica, ki zraste do 30 cm visoko. Zimzeleni temnozeleni dolgopecljati listi so v pritlehni rozeti, beli cvetovi pa združeni v kobule. Steblo je enostavno, skoraj brez listov. Zdravilni so vsi deli rastline. Liste nabiramo tik pred cvetenjem in jih posušimo v senci. Shranjujemo jih v temnem prostoru, saj listi radi porjavijo. Posušeni listi imajo šibek vonj in grenak, malo trpek okus. V jeseni nabiramo koreniko, ki zraste v dolžino tudi do 60 cm. Nato jo operemo, posušimo in drobno narežemo ali zmeljemo v prah, ki je črne barve in ima oster okus. Tako imamo ženikelj pripravljen za čas, ko ga bomo potrebovali za zdravljenje.
Ženikelj ima oznako Z, kar pomeni, da se praviloma uporablja v pripravkih, zdravilih, ki vsebujejo točno določeno koncentracijo izvlečka ženiklja. Nima torej oznake H, kot jo imajo npr. plahtica, kumina, ognjič, kamilica, sretena in mnoge druge zdravilne rastline, ki jih lahko »brezskrbno« uporabljamo za zdravljenje. To potrjuje, da lahko dnevno popijemo največ dve skodelici čaja, pripravljenega kot poparek iz ženiklja – tako priporoča oziroma omejuje ljudska medicina, ki je do tega spoznanja prišla izkustveno v več stoletjih uporabe. V 16. stoletju so ga uporabljali npr. pri krvavitvah iz pljuč. Sodobnih raziskav z ženikljem ni veliko opravljenih, zato je modro upoštevati znanja in izkušnje naših prednikov, da bo njegova uporaba učinkovita in hkrati še vedno varna.
Ženikelj vsebuje eterično olje, saponine, alantoin, čreslovine, grenčine, klorogensko kislino in rožmarinsko kislino.
Eterično olje vsebuje svojevrstne sestavine. Saponini (najpomembnejši je sanikulozid) olajšajo izkašljevanje. Alantoin pospeši celjenje tkiv, prisoten je tudi v korenini gabeza. Čreslovine delujejo adstringentno, kar pomeni, da zakrčijo mikroorganizme – tako ženikelj deluje protivirusno, protiglivno, antimikrobno. Rožmarinska kislina zavira vnetje.

Nasveti patra Simona Ašiča
Na hemoroide položimo obkladek, ki smo ga pripravili iz poparka ženiklja.
Na zmečkanine dajemo hladne obkladke iz stolčenih listov zelja in ženiklja ter mirujemo.
Pri krvavitvah iz nosu pijemo dnevno do dve skodelici čaja iz ženiklja.
Izkašljevanje čaj iz ženiklja dobro olajša.
Danes ženikelj dodajajo tudi v zeliščne ustne vode za svež zadah in kot pomoč pri krvavečih dlesnih, ki krvavijo pri umivanju zob s ščetko ali čiščenju z nitko. Alkoholni izvleček ustne vode vsebuje poleg ženiklja še druge zdravilne rastline: sladki janež, poprovo meto, žajbelj, navadni bedrenec, dišeči klinčevec, miro, cejlonski cimetovec, zvezdasti janež in ratanijo.
Znanstveniki so ugotovili, da izvleček listov ženiklja zavira razmnoževanje virusa parainfluence, ki povzroča bolezen dihal. Preprečuje tudi poškodbe genskega materiala in tako posredno nastanek rakavih celic.
Avstrijska ljudska medicina svetuje uporabo mazila s korenino ženiklja za zdravljenje nepravilnosti na koži.
V preteklosti, v času lakote, so ženikelj kuhali za hrano. Predvsem v manjših količinah, saj v večjih količinah lahko izzove bruhanje zaradi saponinov, ki jih vsebuje.
Čeprav lahko pri krvavitvah iz nosu uporabimo plešec namesto ženiklja, kakor tudi velecvetni lučnik za lažje izkašljevanje namesto njega, pa tudi za druge težave lahko najdemo zamenjavo zanj, ga vseeno poskusimo kdaj uporabiti, saj Bog ga ni brez namena ustvaril.
Saj več različnih zdravilnih rastlin je Bog v svoji dobroti dal za lajšanje ene tegobe.
Barbara Kozan, mag. farm.