Evangelij govori o zakladu in biseru. Človek je našel zaklad, skrit na njivi. To ga je zelo razveselilo. Prodal je vse, kar je imel, in kupil tisto njivo. Drug človek je iskal lepe bisere. Našel je dragocen biser. Prodal je vse svoje premoženje, da je lahko kupil tisti biser. Jezus je upošteval naravne težnje v človeku. Kdo se ne bi razveselil, če bi dobil zaklad in dragocen biser? Iz evangelija vemo, da Jezus materialnih dobrin ni pretirano cenil, čeprav je v očenaš vključil prošnjo: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh.« To je prošnja za vse potrebno za preživljanje. Zaklad in biser v evangeliju sta le nazorni podobi duhovnih stvarnosti nebeškega kraljestva. S takšno vnemo, s kakršno sta si človeka v evangeliju prizadevala, da prideta do zaklada in dragocenega bisera, bi se morali ljudje prizadevati za nebeško kraljestvo. Prodala sta vse svoje imetje. To za nas pomeni, da nismo navezani na materialne stvari in se predvsem prizadevamo za duhovne.
Danes obrnimo Jezusovo priliko na Marijino brezmadežno Srce. Srce tu pomeni Marijo, s poudarkom na ljubezni in vseh drugih krepostih. Marija ni nikoli sama zase. Ona je vedno posrednica k Sinu Kristusu. Zaklad in biser je Mati Marija z Jezusom v nebesih. Z drugimi besedami je to za nas prizadevanje za naše zveličanje. Poglejmo, kako se je v Fatimi razodevalo češčenje Marijinega brezmadežnega Srca.
Marijina prikazovanja v Fatimi so dala poseben pečat in polet češčenju brezmadežnega Marijinega Srca. Saj je bil glavni namen teh prikazovanj prav širjenje češčenja njenega brezmadežnega Srca. Ta namen pa je kot sredstvo povezan s končnim ciljem človeštva: doseči večno srečo pri Bogu v nebesih.
Pri drugem prikazanju, 13. junija 1917, je Marija naročila Luciji: »Jezus hoče s tvojim sodelovanjem doseči, da me bodo ljudje spoznali in ljubili. Na svetu hoče vpeljati češčenje mojega brezmadežnega Srca. Tistemu, ki se ga bo oklenil, obljubim zveličanje. Te duše bo Bog ljubil kakor cvetlice, s katerimi bom krasila njegov prestol.«
Pri tretjem prikazanju, 13. julija 1917, je Marija, potem ko je pastirčkom pokazala pekel, rekla: »Videli ste pekel, kamor gredo duše ubogih grešnikov. Da bi jih rešil, hoče Bog na svetu vpeljati pobožnost do mojega brezmadežnega Srca. Če bodo ljudje storili, kar vam bom rekla, se bo rešilo mnogo duš in imeli bodo mir.« Nato je sledila napoved 2. svetovne vojne. Po tej napovedi je Marija rekla: »Da bi to preprečila [namreč 2. svetovno vojno in druge grozote], bom prišla prosit za posvetitev Rusije mojemu brezmadežnemu Srcu in za zadostilno obhajilo na prve sobote. Če bodo sprejeli moje prošnje, se bo Rusija spreobrnila in imeli bodo mir. Če pa ne, bo razširjala svoje zmote po svetu in pospeševala vojne ter preganjanja Cerkve. Dobri bodo mučeni, sveti oče bo moral veliko trpeti, razni narodi [države?] bodo uničeni. Končno pa bo zmagalo moje brezmadežno Srce. Sveti oče mi bo posvetil Rusijo, ki se bo spreobrnila, in svetu bo podeljeno nekaj časa miru.«
Do 2. svetovne vojne po Marijini napovedi v Fatimi ne bi prišlo, če bi ljudje nehali žaliti Boga, hkrati pa bi na prve sobote v mesecu prejemali zadostilno obhajilo in bi bila Rusija pravočasno posvečena Marijinemu brezmadežnemu Srcu.
Mala Jacinta je pred odhodom v bolnišnico Luciji naročila: »Še malo, pa pojdem v nebesa! Ti boš ostala in boš ljudem povedala, da hoče Bog vpeljati na svetu češčenje Marijinega brezmadežnega Srca. Ko bo prišel čas za to, se ne skrij. Povej vsem ljudem, da nam Bog deli milosti po Marijinem brezmadežnem Srcu. Po njej naj prosijo za milosti, ker Srce Jezusovo hoče, da se ob njem časti Marijino brezmadežno Srce. Marijino brezmadežno Srce naj prosijo za mir, ker ga je Bog njej izročil.«
V Fatimi je Marija poudarila pomembnost češčenja Marijinega brezmadežnega Srca za rešitev današnjega človeštva, ki se je tako zelo oddaljilo od Boga. Bog je prepustil izvrševanje svojega usmiljenja Marijini priprošnji.
Fatimsko sporočilo nam priporoča več oblik češčenja brezmadežnega Marijinega Srca: pobožnost petih prvih sobot v mesecu, življenje molitve, žrtve in zadoščevanja ter zlasti posvetitev Marijinemu Srcu in življenje iz posvetitve.
Končajmo z napovedjo v 2. fatimski skrivnosti: »Končno pa bo zmagalo moje brezmadežno Srce.« To pomeni, da bo zmagal Bog. Drugače tudi ne more biti, saj je On stvarnik, odrešenik in končni cilj vsega ustvarjenega. K tej končni zmagi lahko vsak izmed nas prispeva svoj delež s tem, da upošteva Marijina naročila. Če bo tako, bomo našli duhovni zaklad in duhovni biser: Marijo z Jezusom in vso Sveto Trojico. Nič ni dragocenejšega in bolj osrečujočega od tega!
p. Anton
Ni komentarjev:
Objavite komentar