Bilo nas je sedem za en teden v Stični.

Patri cistercijani že pol drugo desetletje vabijo v samostan može in starejše fante k sobivanju, ki je letos potekalo od 2. do 8. avgusta. Tudi letos (skupno vsaj več kot desetič) sem se odzval vabilu: »Moli in delaj z menihi!« V nedeljo popoldne se namestimo po sobah, ki delujejo kot male likovne galerije slik že pokojnega p. Gabrijela Humeka (1907–1993). Na hodnikih zagledamo mojstrske fotografije p. Branka Petaura, kakor tudi police knjižic in knjig, kjer prevladujejo dela nekdanjega a še živečega opata Antona Nadraha.

Vsako jutro se ob 5. uri zberemo v koru cerkve, kjer molimo psalme in beremo dve berili. Po kratkem premišljevanju sledi konventna maša, nato dnevna molitev ali terca. V kapitlju samostana se vsako jutro spominjamo po imenu prebranih rajnih patrov in bratov ter dobrotnikov samostana, ki so na ta dan umrli, vse od 12. stoletja naprej. Zanje molimo psalm »Iz globočine te kličem, Gospod.«

Po zajtrku sledi ura predavanja patra Krištofa, kjer spoznavamo bistveno vsebino Benediktovega Pravila, osredotočeno na tri ključne besede: Poslušaj, sprejmi in izpolni. P. Krištof je vseskozi tudi naš vodnik za najrazličnejša delovna opravila od 9. do 12. ure dopoldne in od 14. do 16. ure popoldne.

Kosilo v obednici zaznamujeta dve molitvi v cerkvi, in sicer pred kosilom je opoldanska molitvena ura (seksta), po kosilu pa popoldanska molitvena ura (nona).

Delo zaključimo z rožnim vencem v kapeli klavzure, sledijo večernice, nato večerja, pred nočnim počitkom sledi kompletorij. V kapitlju poslušamo branje Benediktovega Pravila, ki je krščanski dokument in obenem navodilo za samostansko življenje.

Dan v samostanu je zelo živahen. S patri opravljamo najrazličnejša dela: umivanje samostanskih oken, na vrtu puljenje plevela, pobiranje vrtnin in sadja, tudi opravila v vinski kleti. Le kdo tako vneto puli in pobira korenje; ko se je zravnal sem okoli vratu opazil opatov križ. Tudi pod zaščitno čebelarsko obleko kaj hitro opazite patra, kakor tudi v drevesni krošnji večjega sadnega drevesa. Tudi vzdrževanje strojne opreme in različna konstruktorsko inženirska dela opravljajo patri. Lahko rečem, da teden bivanja s cistercijanskimi menihi hitro mine, dan pa je zelo dolg. (Op. hitro spoznamo, da v krajih, od koder prihajamo, niso dnevi nič krajši.)

Teden bivanja s cistercijanskimi menihi lahko sklenem z mislijo in zahvalo.

Prva je zahvala Bogu. Druga je zahvala vam patrom, da ste nam omogočili bivanje z vami. Ob tej priložnosti smo spoznali vaš vzgled meništva – trdnega stebra krščanstva. Geslo ORA ET LABORA bi radi vsaj malo udejanjili »zunaj samostanskih zidov«. Odhajamo duhovno obogateni. Vi menihi ste klicarji Božjega blagoslova, zato se bom vrnil k vam na naslednje povabilo, tudi zato, ker bivanje v samostanu ni lahko.

Peter Firbas