DOMAČA ZDRAVILA Močvirski oslad

Na vlažnih ali poplavljenih travnikih in ob robovih rek junija in julija z belimi socvetji že cveti brestovolistni oslad (Filipendula ulmaria L.), znan tudi z imenom močvirski oslad, kakor ga je rad imenoval pater Simon Ašič. Staro latinsko ime za močvirski oslad je tudi Spirea ulmaria L.

Nabiramo cvetočo zel, to je cela rastlina s cvetovi brez korenine, ki jo hitro posušimo, da cvetovi ne porjavijo. Oslad je elegantna rastlina, visoka do metra in pol. Steblo je nekoliko rdečkasto, na njem je veliko dlakavih listov. Drobni, snežnobeli cvetovi, ki rastejo v gostih socvetjih, nežno dišijo. Gojimo ga lahko tudi na domačem vrtu, potrebuje le vlažen in malo senčen prostor.

Močvirski oslad pomaga pri putiki.

Močvirski oslad vsebuje eterično olje (0,2%), čreslovine, sluzi ter salicilno kislino in druge spojine. Pomembna je salicilna kislina. Njen učinek izkoriščamo v čajnih mešanicah, kjer želimo doseči protivnetni in analgetični učinek (zmanjša se občutek bolečine) ter znižanje telesne temperature. Zato ga dajemo v čajne mešanice proti revmi, putiki in pri vročičnih stanjih. Npr. čajna mešanica proti putiki (PutiSIT patra Simona Ašiča) vsebuje: zel močvirskega oslada, rmana, njivske preslice, divje mačehe, list velike koprive in breze, skorjo vrbe, korenino velikega omana, cvet jegliča in korenino velikega omana.

Z rednim vsakodnevnim pitjem (dva do trikrat dnevno) tega čaja zmanjšujemo bolečino, ki je prisotna pri putiki, ter hkrati povečamo izločanje sečne kisline iz telesa. Močvirski oslad namreč deluje tudi diuretično, poveča količino izločenega urina iz telesa. Pri putiki se v krvi in v tkivih ter urinu nahaja preveč sečne kisline, ki lahko tudi kristalizira v sklepih, zato le-ti postanejo boleči in pojavi se vnetje. Salicilna kislina v močvirskem osladu pa, kot smo že dejali, zmanjšuje vnetje. Skorja vrbe v čajni mešanici prav tako vsebuje salicilno kislino. Čaj proti putiki lahko pijemo tudi pri revmatskih obolenjih ter pri vnetjih sklepov. Pripravimo si ga kot poparek. 1 čajno žličko čajne mešanice prelijemo z vrelo vodo, pokrijemo, pustimo stati 10 minut, precedimo in popijemo. Najbolje je, da čaj pijemo po jedi. Piti pa ga ne smejo ljudje z gastritisom ali želodčno razjedo.

Zdravilo Aspirin je dobilo ime po močvirskem osladu.

Grški zdravnik Hipokrat je že 400 let pr. Kr. pisal o uporabi vrbove skorje proti bolečini in glavobolu. Ker pa salicilna kislina v vrbovi skorji draži želodec, je leta 1899 nemški kemik Felix Hoffman, ki je bil zaposlen v farmacevtskem podjetju Bayer, poskušal kemijsko spremeniti salicilno kislino, da bi manj dražila želodčno sluznico. To mu je uspelo: nastala je acetilsalicilna kislina. Rodilo se je zdravilo aspirin, ki vsebuje acetilsalicilno kislino. Ime zdravilo ni dobilo po vrbovi skorji, ampak po močvirskem osladu (spirea), ki vsebuje salicilno kislino. Začetna črka a v aspirinu pa pove, da je salicilna kislina acetilirana.

Močvirski oslad je zdravilna rastlina, ki jo je dobro imeti doma v domači lekarni. Ne le za čajno mešanico proti putiki ampak tudi pri navadnem prehladu nam bo čaj iz močvirskega oslada pomagal. Znižal nam bo povišano telesno temperaturo, zmanjšal glavobol, če ga bomo imeli, ter povečal potenje in tako olajšal izločanje strupov iz telesa.

Barbara Kozan, mag. farm.