VALERIJINE VRSTICE Ali še znamo (po)trpeti?

Sodišče v Celju je 2. septembra 1946 obsodilo župnika Franca Krajnca iz Braslovč na en mesec in dvanajst dni odvzema prostosti. Obtožen je bil, da je pri verouku v Braslovčah učence »navajal k samouničenju s tem, da jim je razlagal legendo o treh otrocih iz kraja Fatima na Portugalskem in jim prigovarjal, da tudi oni posnemajo muke, katerim so se prostovoljno podvrgli otroci, ki nastopajo v legendi, kar je imelo za posledico, da so učenci hodili bosi po koprivah, se postili ter se zbadali.«

To se je dogajalo dobro leto po vojni, ko so se otroci še spominjali vojnih grozot in trpljenja, s katerim so bili soočeni vsak dan. Danes ne znamo prenašati trpljenja. Še umrli bi rajši kakor trpeli. Za naše stare starše je bilo trpljenje sestavni del vsakdana. Tudi fatimski pastirčki trpljenja niso sprejemali kot kazen ampak kot posebno milost. Mi sicer nosimo vsak svoj križ, sprijaznili smo se s tem, nismo pa hvaležni za milost trpljenja.

Milko Mikola, Sodni procesi na Celjskem, 1944–1951, Celje 1995.