Evangelist Luka poroča, da je Marija vse besede, ki so jih povedali pastirji o Jezusu, »ohranila in premišljevala v svojem srcu« (Lk 2,19). Ob najdenju Jezusa v templju isti evangelist še enkrat dostavlja: »Njegova mati je vse te stvari ohranila v svojem srcu« (Lk 2,51). Ta svetopisemski pisatelj je tako opozoril na skrito življenje in misli Marijinega Srca, ki so bile vse posvečene Kristusu in skrivnosti odrešenja človeštva. Isti evangelist je zapisal Marijine besede angelu Gabrijelu: »Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi!« (Lk 1,38). Te besede najlepše razodevajo, kako je bila Devica Marija prva, ki se je popolnoma posvetila Jezusu, njegovemu Srcu. Ona je z ljubeznijo zanj skrbela in ga vzgojila.
Sv. Luka, ki je evangelist Marijinega Srca, je zapisal
tudi čudovito Marijino hvalnico Moja duša poveličuje Gospoda, ki zelo lepo
razodeva, kakšno je Marijino notranje življenje, njeno Srce.
O Marijinem Srcu govori tudi Simeonova napoved: »Tvojo
lastno dušo bo presunil meč –, da se razodenejo misli mnogih src« (Lk 2,35). Že
Origen, duhovni pisatelj iz 3. stoletja, pravi, da sta tu duša in srce eno.
Marijino Srce je pri evangelistu Luku označeno kot
središče njenega dušnega in duhovnega življenja. Ko govorimo o njenem Srcu,
mislimo zlasti na njeno ljubezen do Boga in ljudi ter na njeno notranje
življenje razuma, čustev in volje. Marijino Srce je izvir njene globoke in
čiste vere, iskrene ponižnosti in dejavne ljubezni. Je središče Marijinega
notranjega življenja in njenih kreposti. Obenem pa je to Srce imelo prvenstveno
vlogo pri učlovečenju, ob Kristusovem trpljenju pa je bilo pridruženo odrešilni
kalvarijski daritvi. Ob udeleženosti pri Jezusovi odrešilni smrti na križu je
globoka notranja usmerjenost Marijinega Srca dozorela do zadnje najgloblje
dovršenosti.
Razpoloženje brezmadežnega Marijinega Srca se razodeva
tudi v njenem govorjenju, o katerem Sveto pismo sedemkrat poroča. Dvakrat
govori Marija z angelom, dvakrat s sorodnico Elizabeto, dvakrat z Jezusom,
enkrat s strežniki v galilejski Kani. Sv.
Bernardin Sienski pravi, da je brezmadežno Srce Marijino ognjišče Božje
ljubezni, od koder prihaja sedem plamenov ljubezni, izraženih v sedmih
Marijinih besedah. In zadnje Marijine besede, o katerih poroča Sveto pismo, so
kakor oporoka Marijinega Srca nam vsem: »Kar koli vam (Jezus) reče, storite!«
(Jn 2,5). Marijino Srce je zaradi svoje edinstvene brezmadežne čistosti
zaslužilo celo to, da je smelo nuditi Božjemu Sinu svojo lastno kri.
Marijino brezmadežno Srce dobro razodevajo vsa njena
dejanja, predvsem njen odnos do Jezusa, kateremu se je popolnoma posvetila, od
spočetja ob angelovem oznanjenju pa vse do vznožja križa. Globina njenega Srca
pride lepo do izraza tudi v njenem odnosu do ljudi, v njenem nesebičnem
služenju, na primer: ko hiti na pomoč k sorodnici Elizabeti, ko opazi zadrego v
Kani in posreduje pri Jezusu, da napravi prvi čudež.
Marijino
življenje lahko premišljujemo ob Jezusovem življenju: od učlovečenja Božjega Sina
v njenem telesu pa do konca Jezusovega vidnega življenja na zemlji, pa tudi do
Marijinega vnebovzetja. Lahko si pomagamo z vsemi štirimi deli rožnega venca.
Čeprav ni vse zapisano v Svetem pismu, se ob Jezusu zlahka vživimo tudi v
njegovo Mater. To je zelo koristno za naš duhovni napredek.
p.
Anton
Ni komentarjev:
Objavite komentar