„Ljubezen naj bo brez hinavščine. Odklanjajte zlo, oklepajte pa se dobrega. Drug drugega ljubíte z bratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju. Ne popuščajte v vnemi, temveč bodite goreči v duhu, služíte Gospodu. Veselite se v upanju, potrpite v stiski, vztrajajte v molitvi, bodite soudeleženi v potrebah svetih, gojite gostoljubje.
Blagoslavljajte tiste, ki vas preganjajo,
blagoslavljajte in ne preklinjajte jih. Veselite se s tistimi, ki se veselijo,
in jokajte s tistimi, ki jočejo. Drug o drugem imejte isto mišljenje, ne
razmišljajte o visokih stvareh, marveč se prilagajajte skromnim. Ne imejte se v
svojih očeh za pametne. Nikomur ne vračajte hudega s hudim. Pred vsemi ljudmi
skušajte skrbeti za dobro. Če je mogoče, kolikor je odvisno od vas, živite v
miru z vsemi ljudmi. Ne maščujte se na svojo roko, ljubi, ampak dajte prostor
Božji jezi, saj je pisano: Moje je maščevanje, jaz bom povrnil, pravi Gospod.
Nasprotno: Če je tvoj sovražnik lačen, mu daj jesti; če je žejen, mu daj piti;
če boš namreč delal tako, boš sipal žarečega oglja na njegovo glavo. Ne daj se
premagati hudemu, temveč premagaj húdo z dobrim« (Rim 12, 9–21).
Za začetek si predstavljajmo apostola Pavla, ki je
pisal Rimljanom. Kako motivirano. Danes bi mu rekli, da je bil pravi motivator.
Tudi vi duhovniki in laiki, ki ste po župnijah bolj angažirani za pospeševanje
češčenja Jezusovega in Marijinega Srca, ni slabo, da se daste na razpolago tako
kot Pavel. Tudi vi morate biti motivatorji. Kakor je Pavel s svojo držo in
besedo ohranjal pravo smer. Velikokrat govorimo o ljubezni, smo polni besed o
njej. Pavel zbuja tudi tekmovalnost, vendar v medsebojnem spoštovanju, kdo bo
bolj drugega spoštoval! A ni to čudovita spodbuda za postni čas. Potem naj bi
tekmovali v vnemi za dobro. Nikoli odnehati, nikoli obupati, ne nad seboj ne
nad drugim. Pavel nas spodbuja v klicanju blagoslova na druge, v veselju, v
potrpljenju, v vztrajni molitvi. Te besede so res močna spodbuda za postno
premišljevanje. Naslednje Pavlovo močno vabilo je spodbuda k premagovanju
skušnjav. Tudi nedeljski evangelij nam spregovori o Jezusovih skušnjavah. Jezus
začne javno delovati s skušnjavami in konča na križu. Jezus je imel tudi na
križu skušnjave, pa še prej na vrtu Getsemani. Spodbuja nas, da ne bi nikoli
hudo vračali s hudim, ampak z dobrim, poziva nas k življenju v miru v vsemi,
kolikor je odvisno od nas. Ni namreč vedno od nas odvisno, ne v duhovniški ali
redovni skupnosti ne v družini ne v župniji. Tudi ne med narodi ali v svetu.
Ampak nikoli ne reci, da se nič ne izplača. Pavel nas tudi močno svari pred
maščevanjem. Ali veste, kdo zares premaga sovražnika? Ne tisti, ki ga je ubil.
Sovražnika v resnici premagaš takrat, ko ga spremeniš v prijatelja. Trudi se
torej, da bo postal tvoj prijatelj.
Letošnja postna duhovna obnova je nadaljevanje lanske.
Spomnimo se, da smo govorili o svetosti, in sicer o papeževi okrožnici: »Veselite
in radujte se!« Ker vseh vidikov, ki jih papež Frančišek omenja v okrožnici,
nismo obdelali, zato bomo letos nadaljevali, in sicer z vidika, ko papež v
četrtem poglavju izpostavi pet značilnosti, ki jih današnji svet potrebuje za
pot k svetosti, ker živimo v svetu tveganj, v času kulture, ki prevečkrat ni
kultura, ampak je kultura odmetavanja. Naštejmo teh pet značilnosti: Prva
značilnost: Prenašanje, potrpljenje in blagost kot prva takšna lastnost svetega človeka, ki je
poslan v ta svet, da bi omogočal, da bi Bog s svojo božanskostjo pokril in
prekril vse, kar je človeško, da bi to človeško (modro) prekril z (rdečo) –
Božjo, kakor Marija. Zato je Bog postal človek. Zato ga imamo pod podobo kruha
vedno med seboj v sveti Evharistiji, zato ga slavimo in častimo, da bi se to
zgodilo v nas in po nas v svetu. Bog noče izvzeti nič človeškega, kar je
ustvaril. Druga takšna lastnost je veselje
in smisel za humor. Pogum in
gorečnost je tretja značilnost. Četrta značilnost je življenje v občestvu in peta značilnost je vztrajna molitev.
In ker smo v letu sv. Jacinte, ob stoletnici njene
smrti, bomo videli, oz. lahko sami nadaljujete, da so vse te značilnosti
pastirčki živeli že pred več kot sto leti. Ker je že takrat svet potreboval
prav te značilnosti, ki jih danes papež posebej izpostavlja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar