Ko sem bila še otrok, sem z mamo
hodila na Rakovnik, kjer smo vso noč molili in peli, prav tako na Brezje z
vlakom. Ko sem bila samostojna, sem za veliki šmaren sama vsako leto šla na
Brezje, za 24. maj pa na Rakovnik. Hodila sem na Kurešček, v Medžugorje,
najbliže pa v Zagradec k Mariji Brezmadežni. Sedaj pa, ko mi zdravje ne
dopušča, je moje najdaljše romanje v
Stično k Žalostni Materi Božji. Kadar pa zaradi slabega zdravja ne morem tja,
je stiška podoba Žalostne Matere Božje pri meni doma. Večkrat razmišljam, da je
dandanes Marija res žalostna, ker se premalo moli rožni venec, pa tudi zato,
ker ljudje premalo obiskujejo mašno daritev, pri kateri je Jezus živ pričujoč
med nami. Pa se čudimo, kako malo je duhovnih poklicev. Toliko jih je, kolikor
molimo za duhovne poklice in živimo po svoji veri.
Ivanka H.
Ni komentarjev:
Objavite komentar