Bojana Pavlica
Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference
Viri objav
Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija
nedelja, 22. marec 2020
Dotik Božje ljubezni
Pred leti je v naši črnuški cerkvi
maševal škof iz Indije, Desuza. Med pridigo je poudaril, da Bog želi, da ga
ljudje častimo. Kadarkoli je šel mimo tabernaklja se je vsakokrat z
razprostrtimi rokami, v svoji zlati obleki, ulegel na tla pred njim. To je name
naredilo močan vtis. Po maši je imel molitev nad posamezniki. Pohitela sem
domov, da bi na molitev pripeljala svojo mamo, ki se je takrat zdravila za
rakom na dojki. Mama ni hotela z menoj in mi je očitala, da hočem nazaj v
cerkev, ko je doma pri treh otrocih toliko dela. Žalostna sem se odločila, da
grem sama po blagoslov. Ko sem se vrnila, je škof že odšel. Visoko nad oltarjem
je bilo izpostavljeno Najsvetejše. Prešinila me je misel: »Saj po škofu
blagoslavlja Jezus, Jezus pa je tukaj.« Neka ženska, ki je edina še bila v
cerkvi, se je ulegla na tepih pred tabernakelj tako kot prej škof. Ko je
vstala, sem se tudi sama ulegla tja z razprostrtimi rokami. Bila sem žalostna,
počutila sem se premalo ljubljeno, zato sem Boga prosila, naj mi da kaj dobrega
in da me bodo ljudje imeli radi. Naenkrat sem na koncih prstov obeh rok
začutila mravljinčenje – kot rahel električni tok, da sem se presenečeno
zdrznila, kaj pa je to – nato pa mi je toplota stekla po obeh rokah v srce, da
mi je postalo močno vroče. Pričela sem jokati od ginjenosti, da se me je Bog
dotaknil in da sem to jaz doživela, ko vendar nisem noben svetnik in nič
posebnega. Jezusu sem rekla: »Saj sem verjela, da si živ, zdaj pa to vem!« O
tem doživetju sem povedala svojemu župniku, ki je želel, da o tem pričujem
drugim. Od takrat dalje hodim vsak dan k sveti maši, saj vem, da prejemam v
obhajilu živega Jezusa. Pred tabernakelj sem se še večkrat ulegla, pa nisem nič
občutila. Po več letih iskanja Božje volje sem spoznala, da mi Bog govori po
besedi iz Svetega pisma, da lahko ozdravlja tudi neozdravljivo bolne po molitvi
in bolniškem maziljenju ter da kliče tudi mene,da ga oznanjam in molim za
druge. Včasih, kadar nad kom molim, tudi ta občuti toploto – dotik Božje
ljubezni.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar