Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

nedelja, 22. marec 2020

Dotik Božje ljubezni

Pred leti je v naši črnuški cerkvi maševal škof iz Indije, Desuza. Med pridigo je poudaril, da Bog želi, da ga ljudje častimo. Kadarkoli je šel mimo tabernaklja se je vsakokrat z razprostrtimi rokami, v svoji zlati obleki, ulegel na tla pred njim. To je name naredilo močan vtis. Po maši je imel molitev nad posamezniki. Pohitela sem domov, da bi na molitev pripeljala svojo mamo, ki se je takrat zdravila za rakom na dojki. Mama ni hotela z menoj in mi je očitala, da hočem nazaj v cerkev, ko je doma pri treh otrocih toliko dela. Žalostna sem se odločila, da grem sama po blagoslov. Ko sem se vrnila, je škof že odšel. Visoko nad oltarjem je bilo izpostavljeno Najsvetejše. Prešinila me je misel: »Saj po škofu blagoslavlja Jezus, Jezus pa je tukaj.« Neka ženska, ki je edina še bila v cerkvi, se je ulegla na tepih pred tabernakelj tako kot prej škof. Ko je vstala, sem se tudi sama ulegla tja z razprostrtimi rokami. Bila sem žalostna, počutila sem se premalo ljubljeno, zato sem Boga prosila, naj mi da kaj dobrega in da me bodo ljudje imeli radi. Naenkrat sem na koncih prstov obeh rok začutila mravljinčenje – kot rahel električni tok, da sem se presenečeno zdrznila, kaj pa je to – nato pa mi je toplota stekla po obeh rokah v srce, da mi je postalo močno vroče. Pričela sem jokati od ginjenosti, da se me je Bog dotaknil in da sem to jaz doživela, ko vendar nisem noben svetnik in nič posebnega. Jezusu sem rekla: »Saj sem verjela, da si živ, zdaj pa to vem!« O tem doživetju sem povedala svojemu župniku, ki je želel, da o tem pričujem drugim. Od takrat dalje hodim vsak dan k sveti maši, saj vem, da prejemam v obhajilu živega Jezusa. Pred tabernakelj sem se še večkrat ulegla, pa nisem nič občutila. Po več letih iskanja Božje volje sem spoznala, da mi Bog govori po besedi iz Svetega pisma, da lahko ozdravlja tudi neozdravljivo bolne po molitvi in bolniškem maziljenju ter da kliče tudi mene,da ga oznanjam in molim za druge. Včasih, kadar nad kom molim, tudi ta občuti toploto – dotik Božje ljubezni.
Bojana Pavlica

Ni komentarjev:

Objavite komentar