O tem dogodku je kardinal Federico Tedeschini zvedel iz zaupnega pogovora s
papežem. Vendar pa iz beležke Pija XII., ki je bila nedavno najdena v arhivih
družine Pacelli (družina Pija XII.), tudi zasledimo poročilo o tem pojavu. Papež
je pisal s svinčnikom na papir. Besedilo je včasih prečrtano, vendar zelo
čitljivo. O pristnosti dokumenta ni nobenega dvoma:
Bilo je 30. oktobra 1950, dva dni pred slovesno razglasitvijo dogme o
vnebovzetju Device Marije. Na običajnem sprehodu v vatikanskih vrtovih sem bral
in študiral (…). Pogledal sem v nebo in prevzel me je pojav, ki ga nisem še
nikoli videl. Sonce, ki je bilo še dokaj visoko, je postalo kot neprosojna
rumenkasta obla, obdana s svetlim obročem.
Papež pravi, da je to mogel gledati brez bolečin v očeh, ker se je spredaj
oblikoval lahek oblak. Nato piše: Neprosojna obla se je lahkotno premikala
proti zunanjosti, pri tem pa se je vrtela in se premeščala od leve proti desni
in obratno. V notranjosti oble je bilo povsem jasno in brez nikakršnih motenj
mogoče videti zelo močne dejavnosti.
Pij XII. je v zaupnem pogovoru kardinalu Tedeschiniju pojasnil, da ga je ta
pojav utrdil v njegovi odločitvi, da razglasi dogmo o Marijinem vnebovzetju. O
njej so predhodno glasovali vsi škofje sveta. Od 1.181 škofov jih je samo šest
izrazilo zadržke.
Ni komentarjev:
Objavite komentar