Brezmadežni

Brezmadežna.

Pa vendar človek kakor ti in jaz. Marija!

Deviška vsa.

Pa vendar žena, mati, kot katera izmed nas. Marija!

Ko k tebi obračam srce in oči,

se v mislih mi tvoja lepota blešči,

tvoj »Fiat«, ki vsemu je svetu resnično počelo,

in Sin tvoj, ki Bog je in smrti odvzel je nje želo.

Kako le, Marija, o tebi naj duša spregovori,

ko morje najlepših občutkov v njej prekipi?

Vsa lepa, vsa čista, vsa polna neskončne modrosti,

predana si Bogu, z naročjem vseh Božjih kreposti!

Je vera, je upanje in je ljubezen.

Vse troje, Marija, pa meni si ti.

Ko pomislim nate, se topi bolezen

in breme pretežko se lahko zazdi.

Olga