Razmišljanja ob zmedi

28. Želje

Pohlep in zavist sta brezumna sadova

sebičnih in neomejenih želja ter vzroka nemira.

Kdor danost hvaležno sprejema, željé omeji,

si črpa veselje iz majhnih stvari,

bolj ceni življenje od mrtvih reči,

stori, kar je prav, ne le kar se splača,

se v stvarnost skrivnostno poglablja,

prejeto ljubezen goji in povrača.

Ko manjša se sila željá, se veča prisotnost dobrote,

ki vir je miru med ljudmi in v duši človeka.

29. Opora upanju

Ko se v življenja šoli človek strezni,

spozna, da v času in prostoru, ki smo ju prejeli,

ne bomo mogli izpolniti vseh željá;

takrat se skrčijo boleče upanja,

katera smo mordá gojili.

Da se tedaj, kar je od upanja ostalo,

ne izrodi v brezup,

oporo potrebuje vere in ljubezni.

30. Sreča

En sam smehljaj osreči bolj

od smeha tisočev ljudi,

ker sreča, ki je najti ni

ne v hrupu, ne v številu,

doma je v neslišnem dotiku srcá.

Marko Kremžar