Vsi ljudje smo že Jezusovi, ker je naš Stvarnik in Odrešenik. Še bolj smo postali njegovi pri svetem krstu. Pri vsem tem nismo sami ničesar storili. Potrebna je naša osebna, zavestna odločitev za Jezusa, popolna podaritev in pripadnost njemu. To se na odličen način zgodi pri dobro pripravljeni posvetitvi Jezusovemu Srcu. Posvetitvena molitev je pri tem zunanji izraz te popolne in trajne pripadnosti in je odgovor tistemu, »ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe« (Gal 2,20).
Nismo le Jezusovi. Smo tudi
Marijini, saj je naša duhovna mati, ki nam hoče pomagati. Biti moramo tesno
povezani z njo, delati vedno bolj z njo, po njej in zanjo. Tako bomo vedno bolj
povezani z njenim Sinom in bomo delali vedno bolj z njim, po njem in zanj. Tako
bomo vedno bolj Očetovi. Kdor se izroči Marijinemu Srcu, ga ona izroči
Jezusovemu Srcu. Ona je bližnjica k Jezusu, srednica in priprošnjica pri njem.
Velja pravilo sv. Ludvika Grigniona Montfortskega: Po Mariji k Jezusu!
Bistvo posvetitve je v skladu
s posvetitveno molitvijo zavestna in popolna odpoved grehu, zapeljivosti zla in
hudemu duhu ter nepreklicna podaritev Jezusovemu in Marijinemu Srcu, to je
Jezusu in Mariji, kot odgovor na njuno ljubezen. Po posvetitvi smo v njuni
službi. S posvetitvijo se obnovi in poglobi zaveza z Bogom, ki je bila
sklenjena pri svetem krstu. Posvetitev pomeni pripravljenost, da bomo stalno
živeli v prijateljstvu z Jezusom in Marijo in posnemali njune kreposti ter se
varovali greha. To prijateljsko povezanost naj bi utrdili že pred posvetitvijo,
da bo posvetitev potrditev in poglobitev tega, kar že obstaja. Kdor se
pripravlja na posvetitev Jezusu in Mariji, išče priložnosti, kako bi bil z
njima bolj povezan. Zanj redna molitev in mašna daritev s svetim obhajilom ni
breme, ampak največje veselje. Zanj bo posvetitev učinkovito sredstvo duhovne
prenove.
Če se zavestno podarimo
Jezusovemu in Marijinemu Srcu, se nam tudi onadva podarita na nov način. Z
Jezusom se nam podari nebeški Oče. Izpolni se Jezusova napoved: »Če me kdo
ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in
prebivala pri njem« (Jn 14,23). V nas se bo začelo novo življenje, življenje,
ki bo oblikovano po Jezusovem in Marijinem Srcu.
Ljubezen
je bila gonilna sila pri vsem, kar sta Jezus in Marija storila za nas. Ko se
posvečamo Jezusovemu in Marijinemu Srcu, se posvečamo in darujemo njuni
ljubezni in se hkrati odpovedujemo vsaki ljubezni, ki ni v soglasju z njuno
ljubeznijo. Podoba obeh Src nam govori o njuni neizmerni ljubezni do ljudi, do
vsake družine, do vsakega posameznika. Njuna čudovita ljubezen do grešnega
človeštva se razodeva vseskozi od Jezusovega rojstva v betlehemskem hlevu do
smrti na križu na Golgoti. Njuna ljubezen je tako čudovita posebno zato, ker je
križana.
Ni komentarjev:
Objavite komentar