Poseben apostol rožnega venca je bil profesor
dr. Lambert Ehrlich. Rožni venec je priporočal študentom in ga z njimi tudi
molil. Eden od študentov je povedal: »Najbolj mi je v spominu Ehrlichovo
priporočanje molitve. Ni minil dan, da ne bi molil z nami, ki smo zahajali v
njegovo sobo, svoje najljubše molitve – svetega rožnega venca. On je klečal. Mi
akademiki smo spočetka stali za njim. Toda kmalu nas je premagal njegov zgled,
da smo pokleknili in z njim kleče molili: ki je od mrtvih vstal, ki je v nebesa
šel … Šele pri Ehrlichu sem spoznal vrednost te silne molitve, ki je bila njemu
najlepša in najbolj učinkovita.« Ko je 26. maja 1942, zadet od sovražnikovih
krogel, omahnil, so ob njegovem truplu na Streliški ulici v Ljubljani ljudje
takoj pokleknili in molili rožni venec. Ob njegovem mrtvaškem odru v Akademskem
domu so se študentje vrstili in ves dan glasno molili rožni venec. Molili so ga
tudi pozneje na njegovem grobu. Ko so na praznik vseh svetih leta 1944 na
mučenčevem grobu štirje študentje glasno molili rožni venec, je nekdo dejal:
»Dokler bo imel naš narod mnogo študentov z rožnim vencem v rokah, se mu ni
bati.«
Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference
Viri objav
Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar