Oglejmo si nekatere sklepe, ki jih je božji služabnik napravil v času duhovnih vaj.
Za leto 1953 (vsaj zdi se, da
so sklepi iz tega leta, ker ni pripisanega datuma) je Strle med drugim zapisal:
»Eno uro redno – premišljevanje; vsaj ob četrtkih cela ura. … Opoldne vedno
ponovitev premišljevanja (točke in duhovni šopek). Za soboto vedno litanije Matere
božje. … Duhovno branje - kdaj? Najbolje določiti čas: morda od 2 – ½3; ali pa
združim s študijem tako, da bom na molitven način študiral oddelek dogmatike.
Branje sv. pisma opoldne po brevirju«. Če pomislimo, da je bil tedaj župnijski
upravitelj v Planini, je to kar zahteven dnevni red. Na teh duhovnih vajah si
je napravil tudi konkretne sklepe glede priprave na pridige, glede urnika
verouka, glede ljudskega petja, ki naj bi bilo vsako prvo nedeljo v mesecu.
Nato nadaljuje: »Za duhovniške poklice vsaka prva sobota v mesecu – priporočim
še posebej. Prvi četrtek molitven ura … Eno največjih dobrih del! Sicer bodo
ljudje živeli in umirali brez Boga. Ni rečeno, da bomo v naši župniji dobili
poklice, a bo kje drugje. Sv. pismo bolj proučevati – ne le novo zavezo. Staro
zavezo najprej po misalu kar po vrsti. Bom vključil tudi v premišljevanje … Čas
bom bolj umno porabil, zato ne bom brskal po raznih knjigah, marveč se rajši
ustavil ob eni. Več miru in zaupanja! Potrpežljivo izdelovanje podrobnosti.
Vživetje v človeka in razmere. Vztrajanje pri študiju ali branju tega, kar sem
si določil!«
Že iz teh navedenih zapisov
vidimo, kako korenito so duhovne vaje posegle v njegovo duhovno in pastoralno
življenje. Bil je to program, ki ga je spoznal pred Bogom in ga nato skušal
dosledno uresničevati skozi leto. Temu so na poseben način služile mesečne
obnove. Seveda ni vedno šlo tako kot si je zamislil na duhovnih vajah. Tako si
je naslednje leto 11. 8. 1954, na predzadnji dan duhovnih vaj, zapisal: »Zopet
obnavljam sklep, ki sem ga tolikrat zanemaril – ne govoriti brez resnične
potrebe ne o sebi ne o svojem delu ali načrtih. Vživeti se vselej v bližnjega,
v njegove potrebe; prilagoditi se mu ne iz oportunizma, marveč iz resnične
ljubezni. Vso pozornost takoj obrniti na bližnjega, v katerem naj gledam
Jezusovega brata. Ne preveč govoriti – rajši poslušati, rajši tako napeljati,
da on govori. Znebiti se vsakršne nečimrnosti, ki se kljub tolikim sklepom
vedno zopet ponavlja in zadnje čase še posebno – ko se govori o univerzitetni
stolici. Tako malo pa mislim na strašno odgovornost!« Strle tu dejansko pove,
da se je že leta 1954 govorilo, da bi prišel predavat na teološko fakulteto. Na
koncu še doda: »Marsikaj bi se dalo odstraniti iz mojega programa in bi tako
našel več časa za počitek in za temeljitejši študij.«
Leta 1955 je imel duhovne
vaje župnik Kjuder iz Tomaja in Strle si je zapisal na osnovi konsideracije
(skupnega pogovora): »Pisalna miza vedno čista. Popolnoma nič na njej
neurejenega. Listine preteklih let! Takoj, ko pridem domov po duhovnih vajah.
Mirno zapisujem, da bo res red. Matice morajo biti lepše pisane. Intencijska
knjiga naj ima točno vsoto. Gospodarstvo – knjiga za najemnine vsakega
zemljišča, v katerem naj bo povzet kratek historiat. Smrt osebni korespondenci!
Kaj vse lahko krivega sklepajo zaradi nje! Kakšna pohujšanja po nepotrebnem!«
Tudi tu vidimo, da so sklepi zelo konkretni. Celo na
gospodarsko področje posegajo in v vodenje matičnih knjig. Red in natančnost
naj bo tudi v teh stvareh. V ostalih duhovnih vajah so sklepi povezani z
duhovnim življenjem, odpravljanjem raznih pomanjkljivosti in napačnih
naravnanosti. Seveda pa vedno znova prepleteni z njegovim delom na teološki
fakulteti ter odnosom do študentov in do ostalih profesorjev kolegov.
p. Andrej Pirš FSO
Ni komentarjev:
Objavite komentar