V soboto, 15. julija 2017, je bilo slovesno praznovanje stoletnice fatimskih dogodkov v Petrovčah, osrednjem škofijskem Marijinem božjepotnem središču Škofije Celje. Ob 10. uri je bila molitvena ura, ki jo je pripravil žalski dekan g. Mirko Škoflek, ob 11. uri pa slovesna sveta maša, ki ji je, obdan z zborom duhovnikov, predsedoval škof ordinarij Stanislav Lipovšek. On je vodil tudi molitveno uro kleče pred izpostavljenim Najsvetejšim. Skoraj vsi duhovniki so pri slovesnosti ob škofu sodelovali že od začetka molitvene ure.
Petrovška Marijina božjepotna cerkev je bila
nabito polna že od začetka češčenja. Pred Najsvetejšim je potekalo ubrano petje
pevskega zbora, ki je vse udeležence s prepevanjem prevzel, dvignil in usmeril
k »višjim rečem«, k stvarnostim vere in fatimskim dogodkom, ki imajo moč, da
ljudi nagovarjajo tudi danes. Ljudje, ki so napolnili cerkev, so svoje prošnje
hrepeneče dvigovali k Materi Božji, vedoč in dobro se zavedajoč, da ona njihove
prošnje prinaša očiščene in okrepljene ter s svojimi zasluženji podprte Jezusu,
ki more edini pomagati, saj je On edini Rešitelj človeških stisk. Svoja srca so
odpirali in tako tudi vsrkavali besede in dogodke, ki so se zgodili v Fatimi in
ki krepko vzbujajo in utrjujejo, ohranjajo in varujejo vero in pobožnost. Tudi
vreme, hvala Bogu, ni bilo prevroče. Ko se pogovarjata ljubeča Mati in zaupanja
poln otrok, se zdi, da ni ovir: misli, občutki vdanosti, predanosti;
doživljanje varnosti in ljubljenosti tečejo, potujejo in se izmenjavajo med
njima. Srce se umirja, notranjost razbremenjuje – in vse se začenja na novo:
Otrok se zaveda novih moči, okrepljen je z nevidno, izdatno in resnično
tolažbo; doživlja, da ga Mati ljubi.
Tudi zbor duhovnikov – vsi s škofom so bili v
prezbiteriju – je enodušno in enih misli s škofom s svojo navzočnostjo,
notranjim pritrjevanjem, sodelovanjem ter molitvenim zavzemanjem podpiral,
sprejemal in se pridruževal srečanju Božjega ljudstva Škofije Celje z nebeško
Materjo, ki govori vsakemu, tudi duhovnikom, na srce. V sporočilu škofa Stanislava
je bilo čutiti dramatičnost klica celjske škofije po Mariji k Bogu za potrebne
duhovne poklice, ki bi preskrbeli ljudstvu Škofije Celje zakramentalno in
duhovno oskrbo ter oznanjali Kristusov evangelij. Nekakšen vrhunec srečanja je
bila nadvse slovesno in veličastno izpeljana posvetitev in izročitev Škofije
Celje presvetemu Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Upati je, da bo ta slovesnost z
omenjeno posvetitvijo, romanje kipca fatimske Device po družinah naših župnij
in preostale dejavnosti, ki jih v Cerkvi na Slovenskem ob 100-letnici
doživljamo, poglobilo duhovno stanje vere in ljubezni v dušah. Posvetitev
Cerkve Marijinemu Srcu je bila v zadnjih sto letih vedno močna spodbuda za
njeno duhovno prenovo in pomladitev.
Hvala Bogu, ki je pred 100 leti po angelu in
Mariji izvedel v Fatimi tako čudovit poseg v zgodovino Cerkve in človeštva.
Hvala tudi vidcem, Luciji, Frančišku in Jacinti, od katerih sta slednja dva že
razglašena za sveta, da so s svojim delovanjem, trpljenjem in žrtvovanjem
prisluhnili klicu angela in nebeške Gospé, z obema sodelovali in omogočili, da
sta to Božje delo in klic prišla tudi do nas.
Naj se Jezusovo zveličavno delovanje po
fatimskih dogodkih nadaljuje tudi v današnjem času in v naših skupnostih,
družinah in predvsem v naših življenjih.
Robert Smodiš
Ni komentarjev:
Objavite komentar