Že vsa leta, odkar molimo v Domu starejših v kapeli pred Najsvetejšim, vedno klečimo. Čeprav uporabljamo mikrofon, ne stojimo pred ambonom, ampak klečimo pred Najsvetejšim. Tako se pozornost od bralca lažje preusmeri k Edinemu, ki je vreden češčenja, k Edinemu, ki nam lahko pomaga, k Edinemu, ki nas v resnici vidi in sliši in ljubi, k Edinemu, ki je vzel nase vso našo krivdo in nas ima rad takšne, kakršni smo. Tako se vsi skupaj učimo navezanosti na Njega, ki je že premagal zlo in smrt, in ne na minljive stvari, ki nas v globini duše ne morejo izpolniti. Učimo se dovoliti Jezusu, da nas pritisne na svoje Prebodeno Srce, iz katerega nam podarja toliko ljubezni, kolikor je le zmoremo sprejeti. Včeraj smo z bolniki molili evharistični križev pot, danes pa bomo molili križev pot del usmiljenja.
Mojca
Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference
Viri objav
Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija
Ni komentarjev:
Objavite komentar