Romarji so prihajali iz vse
Portugalske
Ko so ljudje zvedeli za
fatimske dogodke, so zavzeli do njih različna stališča. Nekateri so pastirčkom
verjeli, drugi so jim nasprotovali in jih smešili. Župan je vidce celo za nekaj
dni zaprl. Niti mati glavne vidkinje Lucije ni mogla sprejeti, da bi njena
hčerka res videla Devico Marijo. Časopisi so večinoma dogodke smešili in se iz
vidcev norčevali. Vse to je po svoji previdnosti Bog dopustil in je prispevalo
k potrditvi resničnosti prikazovanj in razodetij.
Nasprotnike je zelo
vznemirjalo, ker se je vedno več ljudi zbiralo na kraju prikazovanj. Samo pri
prvem Marijinem prikazanju, 13. maja 1917, so bili pastirčki sami z Marijo. Pri
vsakem naslednjem prikazanju je bilo vedno več ljudi, večinoma pobožnih
vernikov. To ne velja za 19. avgust, ker ljudje za to prikazanje niso vedeli.
Pri prikazanjih je bil začetek romanj, ki jih ni bilo več mogoče zaustaviti,
čeprav se je svetna oblast za to zelo trudila.
Romarji, posamezniki in v
skupinah, so kar naprej hodili k drevesu, nad katerim se je Marija petkrat
prikazala, in tam molili. Za spomin so si hoteli vzeti vsaj kak listič ali vejico.
Število romarjev se je
pomnožilo po zadnjem Marijinem prikazanju in sončnem čudežu 13. oktobra 1917.
Med romarji so bili največ preprosti ljudje, ki so prvi sprejeli Marijina
sporočila. Marija Carreira je pripovedovala:
»Po 13. oktobru, ko je sonce
plesalo, je bila tu nenehna procesija, zlasti ob nedeljah popoldne in na 13.
dan v mesecu. Prihajali so od daleč. Žene z otroki v naročju, moški s culo na
ramah. Vsi so poklekovali k vznožju hrastiča, nad katerim se je prikazovala
naša Gospa. Nihče ni tu ničesar prodajal, niti kozarca vode ne.
Tu so ljudje samo jokali in
molili k naši Gospe. Kadar je bilo veliko ljudi, so peli cerkvene pesmi.
Naredili so veliko pokore in z velikim veseljem. Od tod so se ljudje vračali
zadovoljni. Prišli so prosit našo Gospo za čudeže; in jih je vselej uslišala.
Nikoli nisem slišala, da kakšne prošnje ne bi bila spolnila. Vsi so prišli iz
pobožnosti. Če pa niso bili pobožni, so tu postali« (CS 66).
Ljudje
so na kraju Marijinega prikazovanja začeli puščati denar, zato ja Lucija
vprašala Marijo, kaj naj naredijo s tem denarjem. Fatimska Gospa je naročila,
naj napravijo dvoje nosil, na katera bodo ljudje metali denar, ki bo za praznik
rožnovenske Gospe in za zidavo kapele na kraju prikazovanj. Nosili naj bi
prenašali pastirčki skupaj z drugimi otroki. S tem je Božja Mati dovolj jasno
povedala, da želi prihajanje romarjev na ta milostni kraj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar