Ikona nežnosti in usmiljenja:
Marijina prisotnost
10. Središčna vloga Troedinega Boga v
naši zgodovini, njegova bližina in previdnost so postale vidne v Devici Mariji,
konkretneje, v njenem Brezmadežnem Srcu. Za pastirčke je bilo Marijino Srce
svetišče, kjer so srečali Boga: »Ali nam ne pravi
sveti evangelij, da je Marija vse te besede ohranila v svojem srcu? Kdo bi nam
mogel bolje kot to brezmadežno Srce odkriti skrivnosti Božjega usmiljenja?«
To srce je »prostor«, kjer so izkusili Božjo luč in jim je bilo posredovano
sporočilo. »Kaj bi bilo šele, če
bi vedeli vse, kar nam je Ona pokazala o Bogu, v svojem brezmadežnem Srcu, v tisti veliki svetlobi!«
Božje usmiljenje, utrip njegovega srca pred grešniki in trpečimi, najde v
Marijinem Srcu privilegirano podobo. V tem brezmadežnem Srcu odseva moč
milosti, delovanje Duha, ki jo je v trenutku oznanjenja obsenčil in ki je v
njej že z Jezusovim spočetjem pričel odrešenjsko delovanje velikonočne
skrivnosti. Že cerkveni očetje so »Božjo porodnico imenovali vso sveto in
prosto vsakega madeža greha, na neki način oblikovano od Svetega Duha in
narejeno za novo stvar.« Materino Srce je resnično ikona »milosti in
usmiljenja« – besedi, ki v prikazanju, ki ga Lucija prejme v Tuyu 13. junija
1929, ponazarjata videnje Svete Trojice; dve besedi, ki tako dobro povzameta
fatimsko sporočilo. Zato je pobožnost do Marijinega Brezmadežnega Srca postala
ena od značilnih potez fatimske duhovnosti.
Dejstvo Marijine prisotnosti je v skladu
s potekom zgodovine odrešenja in z vlogo, ki jo je Devica imela v skrivnosti
učlovečenja. Na popolnoma edinstven način je sodelovala z Odrešenikovim delom,
zato se njeno materinsko poslanstvo do ljudi po Božji milosti brez prestanka
nadaljuje. Z vnebovzetjem ni opustila svojega poslanstva. Še bolj kot prej
skrbi za brate svojega Sina, ki romajo po svetu med stiskami in nevarnostmi, s
svojo priprošnjo skuša doseči darove odrešenja ter nam tako razodeva moč
edinega in edinstvenega posredovanja Jezusa Kristusa. Iz svoje slave Marija v
prikazanjih kaže na trajen pomen velike noči, na nenehno zmago milosti in
usmiljenja.
Na ta
način Devica Marija v svojem materinskem Srcu razkriva usmiljeno voljo
Troedinega Boga, ki ni ravnodušen do tega, kar se dogaja človeku, ki ne zapusti
grešnika v njegovi krivdi, ki ne pozabi nesrečnih v njihovem trpljenju, ki ni
brezbrižen do žrtev in izključenih, ki vedno podarja svoje odpuščanje in svojo
tolažbo, ki vedno odpira vrata upanja, ko se ljudje zapiramo v svojo sebičnost
ali v svojo neodgovornost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar