Ob fatimski stoletnici prvosobotna pobožnost tudi v Vremski dolini
S prvimi koraki smo stopili v letošnji postni čas, ko so v Vremski dolini
na prvo soboto v mesecu marcu začeli z obhajanjem pobožnosti petih prvih sobot.
Eno uro pred sveto mašo se nas je nekaj pripeljalo iz ljubljanske kotline v
razgibano brkinsko pokrajino na Primorskem do cerkve Marije Vnebovzete, ki se
je na koncu prostranega travnika mogočno dvigala k sivini oblakov. Cerkev je
zelo velika in zanimivo je, da je postavljena daleč stran od kakšnega naselja.
Delovala je tiho in samotno. Na drugi strani ji dela družbo le žuboreča reka
Reka.
V pričakovanju, da podpremo to pobožnost, so nas že ob poti presenetili
prvi zvončki, ki so pokukali iz zemlje in nas veselo pozdravljali. Ob cerkvi pa
je tudi poslopje, ki je zdaj dom sedmih fantov, ki iščejo pravo pot iz sveta
drog in zasvojenosti pod okriljem skupnosti Cenacolo. Ujeli smo jih ravno pri
pospravljanju in urejanju okolice. Prijazno so nas sprejeli in z zanimanjem smo
prisluhnili tudi njihovim zgodbam iz »novega« življenja.
Med pogovorom so odprli vrata cerkve in takoj so nas prevzeli kamniti
oltarji in freske iz 15. stoletja. V cerkvi je tudi nekaj kipov Matere Božje,
pa vendar smo kip Fatimske Marije postavili na glavni oltar. Ob njej še ni bilo
svežega cvetja, zato smo stopili do prvih zvončkov, nabrali največje, in
prijazni fantje so poskrbeli za ročno izdelano vazico in vejico zelenega
bršljana, ki je obogatil prvi pomladni šopek, da smo ga lahko postavili ob
Mariji. Tako nas je prvi dih življenja v cerkvi že objel.
Prihajati so začeli tudi farani in zbralo se nas je veliko. Kmalu smo se
povezali v molitvi žalostnega dela rožnega venca in v prepevanju fatimske
pesmi. V spovednici je bil na voljo duhovnik za zakrament svete spovedi in ob
šestih smo začeli s slovesnim obhajanjem svete maše. V pridigi smo slišali o
pomenu fatimskih prikazovanj, o spodbudah za spreobrnjenje, o zadoščevanju za
grehe ubogih grešnikov in o prepotrebni molitvi rožnega venca.
Po sveti maši smo 15 minut namenili tudi premišljevanju skrivnostim
rožnega venca, ki jih je tudi priporočila Mati Marija sestri Luciji 10.
decembra 1925 v samostanu v Pontevedri za obhajanje pobožnosti petih prvih
sobot.
Kljub temu, da je bil dan oblačen, tudi deževen, je iz notranjosti cerkve
izžarevala toplina ljudi, ki so z zaupanjem pristopali k oltarju. Tako smo ob
koncu slovesnega obhajanja z radostjo izmenjali nekaj besed in farani so nas
povabili, da bi se jim v čim večjem številu pridruževali vseh pet prvih sobot,
da bi jih podpirali z molitvijo pri čim boljši pripravi na posvetitev
Jezusovemu in Marijinemu Srcu.
Nataša Šegula
Ni komentarjev:
Objavite komentar