Leta 1997 je naše župnije obdarila
z brezštevilnimi milostmi fatimska Marija romarica. Posvetili smo se njenemu
brezmadežnemu Srcu. Žal njena naročila (in naročila njenega Sina), ki jih je
posredovala že na začetku tega stoletja, ob njegovem izteku še niso povsem
uresničena: molitev, pokora, spreobrnjenje, zadostilna pobožnost prvih petkov
in prvih sobot, posvetitev Jezusovemu in njenemu Srcu.
Češčenje Jezusovega in
Marijinega Srca je povzetek vseh oblik češčenja Jezusa in Marije in je mnogo
več kakor le neka »pobožnost«. Češčenje brezmadežnega Srca Marijinega se je v
Cerkvi razvijalo vzporedno s češčenjem presvetega Srca Jezusovega. Njuni
začetki segajo v dvanajsto stoletje. Velik pospeševatelj liturgičnega češčenja
presvetih Src je bil v 17. stoletju sveti Janez Eudes, veliki prenovitelj
verskega življenja v Franciji.
Češčenje Srca Jezusovega se
je zelo razširilo po Jezusovih prikazovanjih sveti Marjeti Mariji Alacoque, ki
je živela v 17. stoletju kot redovnica v Paray–le–Monialu v Franciji.
Jezus je hotel z Marijinimi
prikazovanji v Fatimi in po njej pripraviti svoji Materi podobno čast s
pobožnostjo do njenega brezmadežnega Srca. S češčenjem brezmadežnega Srca
Marijinega naj bi postala njegova mati
bolj poznana in ljubljena in bi prejemala zadoščenje za nenehne žalitve, ki
zbadajo njeno Srce. To češčenje nas vodi k Srcu Jezusovemu in veča njegovo
čast. Marija, ki je posrednica vseh milosti, prejema te milosti od Jezusa.
Obe Srci spadata skupaj. Pri
vseh treh prikazanjih leta 1916 v Fatimi angel miru skupaj z Jezusovim Srcem
omenja tudi Marijino Srce. Kjer je Sin, tam je tudi Mati. Že fatimski pastirčki
so to dobro upoštevali. Obojno češčenje je utemeljeno v Svetem pismu in nas
navaja k življenju po evangeliju.
Ko se posvetimo Jezusovemu in
Marijinemu Srcu, pridemo v najgloblji stik z Božjo ljubeznijo, saj je srce
simbol ljubezni. Približamo se Bogu, ki je ljubezen. Obojna posvetitev nas vodi
k temeljitemu spreobrnjenju in k zvestejšemu življenju iz sv. krsta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar