ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC, POSVETITEV JEZUSOVEMU IN MARIJINEMU SRCU (7)

Srce Jezusovo nas rešuje sebičnosti

Danes mnogi niso pripravljeni nositi svojega križa. V križu ne vidijo smisla in ne doživljajo Božjega blagoslova. Že sv. Pavel je ugotavljal: »Mnogi namreč živijo … kot sovražniki Kristusovega križa. Njihov konec je pogubljenje, njihov bog je trebuh« (Flp 3,18s). Brez križa, brez darovanja in žrtve ni prave ljubezni. Življenje po veri ni možno, če ne sprejmemo križa. Če odvržemo križ, odvržemo z njim tudi Kristusa. Brez križa ne moremo premagati sebičnosti in stopiti na pot nesebične ljubezni. Jezusov nauk je jasen: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj« (Lk 9,23).

Križ nas vodi k Bogu. Ko človek trpi, se pogosto spomni na Boga in začne moliti. Kdor išče Božjo voljo in jo hoče izpolnjevati, ta se mora odvrniti od iskanja sebe, kar je pogosto velika žrtev. Sebičnost je velik vzrok zla v svetu.

Ljudje si želimo ljubezni, dobrote, Boga, bojimo pa se odpovedi, križa, ki ga je treba nositi na poti do ljubezni, do dobrote, do Boga. Toda prav to odpoved moramo vzeti nase. Druge poti ni. »Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil » (Lk 9,24). Na poti do nesebičnega služenja moramo biti pripravljeni, da zaradi Jezusa izgubimo svoje sebično življenje, življenje, ki se ravna po nagonih. Jezusov evangelij je zahteven. Spomnimo se na njegov govor na gori, zlasti na blagre.

Nesebična usmerjenost na Boga in bližnjega je možna le za ceno žrtve. Po evangeliju ni mogoče živeti brez križa. Te žrtve pa nismo zmožni iz svojih moči. Vsak dan izkušamo, kako resnične so Jezusove besede: »Brez mene ne morete storiti ničesar« (Jn 15,5).

Srce Jezusovo nam hoče v svoji ljubezni do nas pomagati, da bi postali velikodušni in bi premagali sebičnost. Že ljubeč pogled na njegovo podobo nam bo dajal moči. On, ki je ljubezen, nam bo pomnožil moč za nesebično ljubezen. Vedno bolj mu bomo podobni. Tako bomo lahko vsak dan vzeli nase svoj križ, križ nesebičnega služenja, ne da bi pri tem pričakovali plačilo

ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC , POSVETITEV JEZUSOVEMU IN MARIJINEMU SRCU (5) ,Govorica srca

Zakaj se je Jezus sv. Marjeti Alacoque leta 1674 prikazal prav s srcem? Zakaj se je sv. Katarini Labouré leta 1830 prikazala Brezmadežna in ji naročila, naj bosta na čudodelni svetinji upodobljeni Jezusovo in Marijino srce? Katarina je videla obe strani čudodelne svetinje; zadnja stran je bila takšna: v sredini črka M (Marijin monogram) s križem na vrhu, pod njo pa s trnovo krono obdano Jezusovo srce in z mečem prebodeno Marijino srce. Ti dve srci sta zdaj upodobljeni na čudodelni svetinji. Zakaj se je Devica Marija leta 1917 v Fatimi trem pastirčkom prikazala z izrazitim srcem in se je tudi imenovala »brezmadežno Srce«? Kaj hoče podoba srca poudariti prav za naš čas?

Srce je znamenje ljubezni. Ljudje veliko govorijo o ljubezni, a mnogi jo pojmujejo zelo sebično. Jezus in njegova Mati nas hočeta pripeljati k pravi ljubezni. Ker nas ljubita, hočeta človeštvo, ki se je od ljubezni do Boga in bližnjega oddaljilo, rešiti. Treba je verovati v njuno ljubezen in jima zaupati. Treba se jima je z ljubeznijo popolnoma izročiti. Prenovila bosta naša srca, da bomo začeli misliti, govoriti, delati in ljubiti kakor onadva.

Srce na Jezusovi podobi gori v plamenih ljubezni; vanj je zasajen križ kot znamenje odrešenja; obdano je s trnovo krono, ki poudarja njegovo prestano trpljenje.

Iz srca na Marijini podobi plapolajo ognjeni plameni, ki pomenijo Marijino gorečo ljubezen do Boga in ljudi. Na nekaterih podobah je Marijino srce prebodeno z mečem, kar spominja na veliko Marijino trpljenje za nas in na izpolnitev Simeonove prerokbe, da bo Marijino dušo prebodel meč bolečin. Imamo tudi podobe, na katerih Marijino srce ovija venec belih rož, ki ponazarjajo Marijino brezmadežno čistost in druge kreposti. Na podobi fatimske Marije je njeno srce ovito s trni, ki pomenijo naše grehe.

Prav je, da visita podobi presvetega Srca Jezusovega in brezmadežnega Srca Marijinega v našem stanovanju, v kotičku, ki ga imamo pripravljenega za srečevanje z Bogom, za redno molitev. Poglejmo pogosto na ti dve podobi, ki tako zgovorno razodeva Jezusovo in Marijino ljubezen do nas.

Jezus je sv. Marjeti Alacoque obljubil: Blagoslovil bom domove, kjer bodo imeli na častnem mesu sliko mojega Srca in ga z ljubeznijo častili. Na ta način bom ponovno združil ločene družine in družinam v stiski pomagal v vseh potrebah.

Ptuj: Posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu 3.

Svoj nagovor, osredotočen na pripravo obiska Marije Romarice v Sloveniji, je p. Nadrah sklenil z besedami: »Kaj naj torej čisto konkretno storimo? Kaj lahko vsak brez velikih težav napravi vsak dan? Vsak dan lahko zmolimo kot pripravo na Marijin prihod vsaj eno Marijino molitev, na primer: Zdravamarijo, O, Gospa moja, Pod tvoje varstvo pribežimo, Pozdravljena, Kraljica. Vsak dan lahko darujemo eno žrtev. Ni treba iskati križe, saj sami pridejo. Če doživimo kaj neprijetnega, težkega, recimo: 'Naj bo ta križ za pripravo na fatimsko Marijo romarico.' Oboje, molitev in žrtev, zavestno darujmo kot dobrodošlico Mariji! S tem bomo napravili njenemu Sinu Jezusu največje veselje. V njegovem imenu se vam z vsem srcem zahvaljujem za vse, kar boste storili v ta namen. Amen.«

Po izrečeni posvetitvi po obhajilu je p. Nadrah na novo posvečenim izročil spominske podobe. Med verniki je bilo še veliko takih, ki bi se želeli posvetiti, pa še niso naredili priprave, zato se bodo posvetili ob naslednji priložnosti, po temeljiti pripravi. Nato smo bili povabljeni v minoritske prostore na agape. V prijetnem vzdušju smo se tam še nekaj časa zadržali. Razšli smo se v hladno noč z ognjem v srcih, ob misli na besede, ki jih je glede posvetitve JMS izrekla Devica Marija sama: »Ne boste obžalovali tega dejanja, ne vi, ne vaši otroci, ne vaših otrok otroci!«

Marija Šalamun

Ptuj: Posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu 2.

V svojem nagovoru je p. Nadrah dejal: Ko je Jezus nastopil svoje javno delovanje, je takoj na začetku oznanjal: »Spreobrnite se in verujte evangeliju!« To je bil njegov program in glavna vsebina njegovega oznanjevanja. Tudi v Fatimi sta angel miru in Devica Marija poudarjala molitev in žrtve za spreobrnjenje grešnikov in zadoščevanje za njihove grehe. Ker smo vsi grešniki, velja to tudi za nas. Posvetitev Marijinemu Srcu je v fatimskih sporočilih zelo naglašena. Ni pa dovolj, da posvetitveno molitev samo izpovemo, ali da to posvetitev večkrat obnavljamo, čeprav ima tudi to svojo vrednost. Predvsem je treba, da v soglasju s posvetitvijo tudi živimo. To se pravi, da živimo tako, kakor želita Jezus in Marija. Njune zadeve naj postanejo naše zadeve, njuni načrti naši načrti, njuna volja naša volja. Čim bolj se bomo izročili Materi Božji in po njej njenemu Sinu Jezusu, tem bolj se bosta onadva izročila nam. Ko se izročimo Mariji, nas ona takoj izroči svojemu Sinu Jezusu. Nihče tako ne želi, da bi vzljubili Jezusa, kakor prav ona.

Prihod Marije romarice bo približanje fatimskih sporočil Cerkvi na Slovenskem. Na ta prihod in na obhajanje stoletnice fatimskih dogodkov se moramo takoj začeti pripravljati. Od priprave so zelo odvisni sadovi. V Fatimi na Portugalskem so se začeli pripravljati na stoletnico že leta 2010. Papež Benedikt XVI. je takrat ob obisku Fatime zaželel, naj priprava na stoletnico prikazovanj fatimske Gospe pomaga do zmage Marijinega brezmadežnega Srca. Ta zmaga pa bo hkrati zmaga Jezusovega presvetega Srca in seveda zmaga vse Presvete Trojice. Med svojim obiskom v Fatimi je papež Benedikt XVI. še dejal: »V človeštvu se je ljubezen ohladila in upanje na rešitev zameglilo. Zato je prišla iz nebes Devica Marija, da bi nas spomnila na evangeljske resnice, ki so za človeštvo edini vir upanja.« Gre za to, da bi se zopet oklenili evangeljskih resnic. Ni treba dosti pogledati okrog sebe, da ugotovimo, kako so mnogi, zlasti mlajši kristjani, pozabili na evangeljske resnice in živijo kot pogani.

P. Nadrah nam je dalje osvetlil Marijino popolno posvetitev Jezusu in po njem nebeškemu Očetu. Njena posvetilna molitev je bila prav kratka:«Glej dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!« Poudaril je, da je Marija to posvetitev živela vsak trenutek svojega življenja, kar je najboljši zgled vsake posvetitve. To se pravi, da živimo tako, kakor želita Jezus in Marija, njune zadeve naj postanejo naše zadeve, njuni načrti naši načrti, njuna volja naša volja.

ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC POSVETITEV JEZUSOVEMU IN MARIJINEMU SRCU (2) Skupno češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

Leta 1997 je naše župnije obdarila z brezštevilnimi milostmi fatimska Marija romarica. Posvetili smo se njenemu brezmadežnemu Srcu. Žal njena naročila (in naročila njenega Sina), ki jih je posredovala že na začetku tega stoletja, ob njegovem izteku še niso povsem uresničena: molitev, pokora, spreobrnjenje, zadostilna pobožnost prvih petkov in prvih sobot, posvetitev Jezusovemu in njenemu Srcu.

Češčenje Jezusovega in Marijinega Srca je povzetek vseh oblik češčenja Jezusa in Marije in je mnogo več kakor le neka »pobožnost«. Češčenje brezmadežnega Srca Marijinega se je v Cerkvi razvijalo vzporedno s češčenjem presvetega Srca Jezusovega. Njuni začetki segajo v dvanajsto stoletje. Velik pospeševatelj liturgičnega češčenja presvetih Src je bil v 17. stoletju sveti Janez Eudes, veliki prenovitelj verskega življenja v Franciji.

Češčenje Srca Jezusovega se je zelo razširilo po Jezusovih prikazovanjih sveti Marjeti Mariji Alacoque, ki je živela v 17. stoletju kot redovnica v Paray–le–Monialu v Franciji.

Jezus je hotel z Marijinimi prikazovanji v Fatimi in po njej pripraviti svoji Materi podobno čast s pobožnostjo do njenega brezmadežnega Srca. S češčenjem brezmadežnega Srca Marijinega naj bi postala njegova mati bolj poznana in ljubljena in bi prejemala zadoščenje za nenehne žalitve, ki zbadajo njeno Srce. To češčenje nas vodi k Srcu Jezusovemu in veča njegovo čast. Marija, ki je posrednica vseh milosti, prejema te milosti od Jezusa.

Obe Srci spadata skupaj. Pri vseh treh prikazanjih leta 1916 v Fatimi angel miru skupaj z Jezusovim Srcem omenja tudi Marijino Srce. Kjer je Sin, tam je tudi Mati. Že fatimski pastirčki so to dobro upoštevali. Obojno češčenje je utemeljeno v Svetem pismu in nas navaja k življenju po evangeliju.

Ko se posvetimo Jezusovemu in Marijinemu Srcu, pridemo v najgloblji stik z Božjo ljubeznijo, saj je srce simbol ljubezni. Približamo se Bogu, ki je ljubezen. Obojna posvetitev nas vodi k temeljitemu spreobrnjenju in k zvestejšemu življenju iz sv. krsta.