ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC POSVETITEV JEZUSOVEMU IN MARIJINEMU SRCU (2) Skupno češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

Leta 1997 je naše župnije obdarila z brezštevilnimi milostmi fatimska Marija romarica. Posvetili smo se njenemu brezmadežnemu Srcu. Žal njena naročila (in naročila njenega Sina), ki jih je posredovala že na začetku tega stoletja, ob njegovem izteku še niso povsem uresničena: molitev, pokora, spreobrnjenje, zadostilna pobožnost prvih petkov in prvih sobot, posvetitev Jezusovemu in njenemu Srcu.

Češčenje Jezusovega in Marijinega Srca je povzetek vseh oblik češčenja Jezusa in Marije in je mnogo več kakor le neka »pobožnost«. Češčenje brezmadežnega Srca Marijinega se je v Cerkvi razvijalo vzporedno s češčenjem presvetega Srca Jezusovega. Njuni začetki segajo v dvanajsto stoletje. Velik pospeševatelj liturgičnega češčenja presvetih Src je bil v 17. stoletju sveti Janez Eudes, veliki prenovitelj verskega življenja v Franciji.

Češčenje Srca Jezusovega se je zelo razširilo po Jezusovih prikazovanjih sveti Marjeti Mariji Alacoque, ki je živela v 17. stoletju kot redovnica v Paray–le–Monialu v Franciji.

Jezus je hotel z Marijinimi prikazovanji v Fatimi in po njej pripraviti svoji Materi podobno čast s pobožnostjo do njenega brezmadežnega Srca. S češčenjem brezmadežnega Srca Marijinega naj bi postala njegova mati bolj poznana in ljubljena in bi prejemala zadoščenje za nenehne žalitve, ki zbadajo njeno Srce. To češčenje nas vodi k Srcu Jezusovemu in veča njegovo čast. Marija, ki je posrednica vseh milosti, prejema te milosti od Jezusa.

Obe Srci spadata skupaj. Pri vseh treh prikazanjih leta 1916 v Fatimi angel miru skupaj z Jezusovim Srcem omenja tudi Marijino Srce. Kjer je Sin, tam je tudi Mati. Že fatimski pastirčki so to dobro upoštevali. Obojno češčenje je utemeljeno v Svetem pismu in nas navaja k življenju po evangeliju.

Ko se posvetimo Jezusovemu in Marijinemu Srcu, pridemo v najgloblji stik z Božjo ljubeznijo, saj je srce simbol ljubezni. Približamo se Bogu, ki je ljubezen. Obojna posvetitev nas vodi k temeljitemu spreobrnjenju in k zvestejšemu življenju iz sv. krsta.

Češčenje Marijinega brezmadežnega Srca nas vodi v nebesa

Papež Benedikt XVI. je kot romar v Fatimi 2010 dejal: »V Fatimi nas Devica Marija vse vabi, da gledamo na zemljo kot na kraj svojega romanja proti dokončni domovini, ki so nebesa. V resnici smo mi vsi romarji in potrebujemo Mater, da nas vodi.«
Češčenje Marijinega brezmadežnega Srca je po Božji volji sredstvo za rešitev ljudi za večno srečo, sredstvo, ki vodi k spreobrnjenju in svetemu življenju, k življenju iz vere, upanja in ljubezni. Marija je to trem fatimskim otrokom razodela 13. julija 1917 po videnju pekla v drugem delu fatimske skrivnosti. Lucija pripoveduje:

»Kakor da bi hoteli prositi pomoči, smo prestrašeni povzdignili pogled k naši Gospe, ki nam je z dobroto in žalostjo rekla:
'Videli ste pekel, kamor pridejo duše ubogih grešnikov. Da bi jih rešil, hoče Bog na svetu vpeljati pobožnost do mojega brezmadežnega Srca.'« 

Marijino brezmadežno Srce bije za nas in nas hoče rešiti za srečno večnost. Sveta nebesa se sklanjajo h grešni zemlji. V času hitrega prodiranja verske brezbrižnosti in nevere Devica Marija kliče vsemu svetu: »Ljudje, zganite se! Ni vseeno, kako živite! Ne bodite zakopani samo v zemljo! Bog je usmiljen in pričakuje, da se spreobrnete in zaživite novo življenje!«

Kar je Marija dosegla pri treh otrocih, bi rada tudi pri nas. Pastirčki so imeli stalno pred seboj nebesa kot svoj cilj. Za nebesa so z velikimi žrtvami reševali grešnike. Ali jih hočemo vsaj nekoliko posnemati?

p. Anton