ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC POSVETITEV JEZUSOVEMU IN MARIJINEMU SRCU (2) Skupno češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

Leta 1997 je naše župnije obdarila z brezštevilnimi milostmi fatimska Marija romarica. Posvetili smo se njenemu brezmadežnemu Srcu. Žal njena naročila (in naročila njenega Sina), ki jih je posredovala že na začetku tega stoletja, ob njegovem izteku še niso povsem uresničena: molitev, pokora, spreobrnjenje, zadostilna pobožnost prvih petkov in prvih sobot, posvetitev Jezusovemu in njenemu Srcu.

Češčenje Jezusovega in Marijinega Srca je povzetek vseh oblik češčenja Jezusa in Marije in je mnogo več kakor le neka »pobožnost«. Češčenje brezmadežnega Srca Marijinega se je v Cerkvi razvijalo vzporedno s češčenjem presvetega Srca Jezusovega. Njuni začetki segajo v dvanajsto stoletje. Velik pospeševatelj liturgičnega češčenja presvetih Src je bil v 17. stoletju sveti Janez Eudes, veliki prenovitelj verskega življenja v Franciji.

Češčenje Srca Jezusovega se je zelo razširilo po Jezusovih prikazovanjih sveti Marjeti Mariji Alacoque, ki je živela v 17. stoletju kot redovnica v Paray–le–Monialu v Franciji.

Jezus je hotel z Marijinimi prikazovanji v Fatimi in po njej pripraviti svoji Materi podobno čast s pobožnostjo do njenega brezmadežnega Srca. S češčenjem brezmadežnega Srca Marijinega naj bi postala njegova mati bolj poznana in ljubljena in bi prejemala zadoščenje za nenehne žalitve, ki zbadajo njeno Srce. To češčenje nas vodi k Srcu Jezusovemu in veča njegovo čast. Marija, ki je posrednica vseh milosti, prejema te milosti od Jezusa.

Obe Srci spadata skupaj. Pri vseh treh prikazanjih leta 1916 v Fatimi angel miru skupaj z Jezusovim Srcem omenja tudi Marijino Srce. Kjer je Sin, tam je tudi Mati. Že fatimski pastirčki so to dobro upoštevali. Obojno češčenje je utemeljeno v Svetem pismu in nas navaja k življenju po evangeliju.

Ko se posvetimo Jezusovemu in Marijinemu Srcu, pridemo v najgloblji stik z Božjo ljubeznijo, saj je srce simbol ljubezni. Približamo se Bogu, ki je ljubezen. Obojna posvetitev nas vodi k temeljitemu spreobrnjenju in k zvestejšemu življenju iz sv. krsta.

POSVETITEV JEZUSOVEMU IN MARIJINEMU SRCU (1) Plamen Jezusovega in Marijinega Srca na Ptujski Gori 8. decembra 2014

Na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja so že ob 9. uri začeli polniti baziliko na Ptujski Gori romarji z vseh koncev Slovenije. Pod korom je stalo še veliko ljudi, ki niso našli prostora v klopeh. Vrste pred spovednicami so se vile do vhodnih vrat. Spovedovanje je trajalo do konca slovesnosti, ko so duhovniki obhajali še tiste, ki se med mašo niso utegnili. Kaj neki jih je pritegnilo v tako velikem številu? Odgovor na to vprašanje najdemo v besedah pokojnega škofa Hnilice, ki jih je izrekel na praznik Marijinega brezmadežnega Srca leta 2002, ravno na Ptujski Gori. Dejal je: »Nekoč smo se kristjani v velikih stiskah in težavah zatekali pod Marijin plašč, vendar danes to ne zadostuje več, potrebno se je zateči v njeno Srce, posvetiti se njenemu brezmadežnemu Srcu in po njem Presvetemu Srcu Jezusovemu.« Nekateri, maloštevilni, so se Najsvetejšima Srcema že posvetili pred dvema letoma, ravno na tej Gori, ki pa je bila takrat močno zasnežena in težko dostopna. Spomin na neizbrisne milosti tistega dne je vzbudil željo, da bi to posvetitev obnovili, ravno na ta praznik, v tem svetišču in pod vodstvom g. nadškofa Marjana Turnška. Na njegovo besedo smo namreč »vrgli mreže«, ko je koncem leta 2011 prevzel vodenje mariborske nadškofije in vedno znova prosil za molitev in zadoščevanje. Odgovor na vprašanje, kako se odzvati na te nadškofove besede, smo našli v fatimskem sporočilu, kjer je Marija pozvala vse kristjane k zadoščevanju z obhajanjem pobožnosti petih prvih sobot. V ta namen smo jo obhajali najprej v mariborski stolnici od januarja do maja 2012 in nato še na Ptujski Gori od avgusta do (zasneženega) že omenjenega 8. decembra 2012.

Tudi naslednje leto 2013, ko smo v Sloveniji obhajali 70. obletnico posvetitve  našega naroda Marijinemu brezmadežnemu Srcu, je bilo polno znamenj. Medtem ko so na povabilo naših škofov v mnogih župnijah obhajali prvosobotno pobožnost, se je nepričakovano vrnil domov tisti, ki je bil pred 70 njen pobudnik, škof dr. Gregorij Rožman. Marija nas je tako pripravila na veliko bolečino, ki se je zgodila 31. julija 2013 z odstopom obeh nadškofov in nas čez nekaj mesecev zopet materinsko potolažila na trgu sv. Petra 13. oktobra 2013, ko je v pozdravnem nagovoru škof Fisichella predstavil svetemu očetu romarje iz Slovenije, ki ga ob 70-letnici posvetitve svojega naroda MBS prosijo za blagoslov. V veliki meri smo ga bili deležni na prvo soboto v mesecu oktobru 2014, ko nam je sveti oče imenoval nadškofa Staneta Zoreta. Prav tako je bil dogodek na Ptujski Gori, ob sklepu leta 2014, velik dar Jezusovega in Marijinega Srca. S posvetitvijo Najsvetejšima Srcema smo izkusili, da smo vsi (člani Združenja posvečenih JMS, medjugorski romarji, člani Prenove v Duhu in vsi ostali verniki) enega srca in enega duha. Naš skupni cilj je prepričljivo širiti in poglabljati posvetitev JMS v pripravi na 100-letnico fatimskih dogodkov, tako da bomo še posebej dejavni v svojih župnijah, ki jih bo po 19 letih zopet obiskala Fatimska Romarica, in sicer od 13. maja do 13. oktobra 2016.

Sveti oče Frančišek je v pridigi 1. januarja 2015, na praznik Marije Matere Cerkve, povedal, da so na koncilu v Efezu verniki močno spodbujali škofe, naj razglasijo Marijo za Božjo Mater. Ali si smemo želeti in v ta namen moliti, da bi bili tudi slovenski verniki, posvečeni JMS, močna spodbuda našim škofom, da bi ob obisku Romarice iz Fatime ves slovenski narod posvetili Marijinemu brezmadežnemu Srcu in po njem presvetemu Srcu Jezusovemu?

Dragica Čepar