Tudi gospa Zofija Rakušček,
voditeljica omenjenega romanja, čeprav danes že blizu devetdesetih let, se še
vedno dobro spominja čudežnega prizora in ga dopolni: »Sonca so se občasno, v
daljših enakomernih časovnih presledkih premikala navzdol, proti zemeljskemu
obzorju. Zdelo se je, kakor da iz enega sonca izhaja drugo in za njim so se
zvrstila ostala vse do zemlje, kakor da povezujejo nebo z zemljo.
Prizor je tudi mene
presenetil. O primerjavi sončne verige z rožnim vencem bi ne mogla nič
določenega povedati. Morda sem že ob videnju spoznala, da so se sonca premikala
podobno, kakor molek med molitvijo rožnega venca drsi med prsti, ko molivec
niza jagode – eno za drugo«.
V navedenem videnju je ravno med
molitvijo desetke »ki je tebe devica v nebesih kronal« dal Jezus po Kraljici
rožnega venca in Kraljici miru v mesecu rožnega venca simbolno mogočno znamenje
romarjem in po njih ljudem dobre volje, ki spodbuja k tej preprosti, a lepi in
učinkoviti molitvi. Ta more vzpostavljati mir med ljudmi in celo preprečevati
vojne.
Da, tudi vojno morijo in
silovito nasilje, ki je kmalu zatem izbruhnilo v krajih in deželah, skozi
katere so potovali omenjeni romarji, bi mogla preprečiti množična, vztrajna
molitev rožnega venca.
Kako prepričljivo lepa in
veljavna v vseh časih človeštva je ta simbolična molitev. Namenjena je bila
vsem ljudem, tudi za čas, v katerem živimo. Pred znamenji ne smemo zapirati
src. Vzeti jih je treba resno, o njih premišljevati in moliti, da se, če je
Božja volja, razkrije njihov pomen. Povezujmo jih z življenjem, dogajanjem in
časom, v katerem živimo.
Jože Dragar
Ni komentarjev:
Objavite komentar