Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

četrtek, 19. marec 2015

Šopek Materi Mariji - Protestantski vojak in Marijina ikona



Bilo je leta 1939. Naše nemške čete so zavzele majhen teritorij nedaleč od Varšave. Po pospešenem maršu smo se izčrpani namestili v meščanski hiši. Kljub žvižganju krogel in eksplozijam bomb smo si želeli samo spanca. Eksplozije so postajale vedno pogostejše.
Nenadoma se je zaslišalo strašno škripanje, strop se je pogreznil, … eksplozija … drobci granate … oblak prahu … Zagozden med tram in polomljene sedeže – okrog mene mrtvi prijatelji – sem se uspel osvoboditi in zajeti sapo …
Vsa hiša je bila v ruševinah. Samo en del zidu je ostal nepoškodovan, in to tisti, na katerem je visela nedotaknjena ikona, podoba Matere Božje, ki jo katoličani zelo častijo. Marija je imela v roki rožni venec in me nežno gledala …
Kar se mene tiče sem protestant, vzgojen skoraj brez vere … V času vojne sem opazil, da je velika večina katoliških prijateljev imela podobo Device Marije ali rožni venec, ki so ga zvesto molili v težkih trenutkih. Gledal sem podobo in zaslišal se je zvok druge bombe. Instinktivno sem se vrgel k preostanku zidu, snel ikono in jo pritisnil k srcu. Bomba je eksplodirala med truščem in ubila tri moje spremljevalce.
Ko sem prišel k sebi, sem imel še vedno ikono v rokah. Nisem se mogel več ločiti od nje in odločil sem se, da jo nesem domov v spomin na čudovito varstvo, katerega sem bil deležen. Z ljubeznijo sem jo položil v notranji žep mojega suknjiča.
Isto noč smo izvedli napad. Strojnice in strojne puške so sejale smrt v mojih vrstah. Med predahom sem na svojih prsih potipal ikono, katere ozadje je bilo prekrito z debelo plastjo bakra. Na moje veliko začudenje sem odkril zagozdeno kroglo, ki bi morala iti skozi mene v višini srca. Ganjen do solz in ob jasnem spoznanju čudežne rešitve sem položil mojo drago Mater Božjo na svoje srce.
Minilo je veliko let, vendar nikoli nisem mogel pozabiti, kako je ikona Matere Božje rešila moje življenje. To zgodbo sem povedal svoji ženi in otrokom. Vsi z ljubeznijo častijo njo, ki je pripeljala nazaj zdravega in gotove smrti rešenega očeta in moža.
Danes je podoba v niši, na častnem mestu, in moja družina se vsak dan zaradi češčenja zbere ob njej, ki je obdana z rožami in prižganimi svečami. Sprašujem se, zakaj so nam protestantom odvzeli pobožnost do Marije, Jezusove matere?
posredoval p. Albert Pfleger

Ni komentarjev:

Objavite komentar