Šopek Materi Mariji - Pomen prikazovanj Device Marije

»Naša vera potrebuje Marijina prikazovanja,« pravi znani mariolog in teolog Mark Miravalle na Stenverbilski Univerzi v ZDA. Prikazovanja imajo izredno pozitivno duhovno razsežnost. Čeprav ni obvezno verovati v Marijina razodetja, pa je res, da Bog pošlje Jezusovo Mater v določenem zgodovinskem obdobju, da bi osvetlil bolj potrebne vidike evangelija, kot npr. boljša molitev, post, pokora, spreobrnjenje, mir. Zato moramo ta Božji poseg sprejeti s spoštovanjem, hvaležnostjo in češčenjem.

Marijo je treba kot Božjo poslanko in posrednico Božjih milosti sprejeti z odprtim in hvaležnim srcem, zlasti če gre za od Cerkve potrjena resnična posebna razodetja.

Šopek Materi Mariji - Protestantski vojak in Marijina ikona

Bilo je leta 1939. Naše nemške čete so zavzele majhen teritorij nedaleč od Varšave. Po pospešenem maršu smo se izčrpani namestili v meščanski hiši. Kljub žvižganju krogel in eksplozijam bomb smo si želeli samo spanca. Eksplozije so postajale vedno pogostejše.

Nenadoma se je zaslišalo strašno škripanje, strop se je pogreznil, … eksplozija … drobci granate … oblak prahu … Zagozden med tram in polomljene sedeže – okrog mene mrtvi prijatelji – sem se uspel osvoboditi in zajeti sapo …

Vsa hiša je bila v ruševinah. Samo en del zidu je ostal nepoškodovan, in to tisti, na katerem je visela nedotaknjena ikona, podoba Matere Božje, ki jo katoličani zelo častijo. Marija je imela v roki rožni venec in me nežno gledala …

Kar se mene tiče sem protestant, vzgojen skoraj brez vere … V času vojne sem opazil, da je velika večina katoliških prijateljev imela podobo Device Marije ali rožni venec, ki so ga zvesto molili v težkih trenutkih. Gledal sem podobo in zaslišal se je zvok druge bombe. Instinktivno sem se vrgel k preostanku zidu, snel ikono in jo pritisnil k srcu. Bomba je eksplodirala med truščem in ubila tri moje spremljevalce.

Ko sem prišel k sebi, sem imel še vedno ikono v rokah. Nisem se mogel več ločiti od nje in odločil sem se, da jo nesem domov v spomin na čudovito varstvo, katerega sem bil deležen. Z ljubeznijo sem jo položil v notranji žep mojega suknjiča.

Isto noč smo izvedli napad. Strojnice in strojne puške so sejale smrt v mojih vrstah. Med predahom sem na svojih prsih potipal ikono, katere ozadje je bilo prekrito z debelo plastjo bakra. Na moje veliko začudenje sem odkril zagozdeno kroglo, ki bi morala iti skozi mene v višini srca. Ganjen do solz in ob jasnem spoznanju čudežne rešitve sem položil mojo drago Mater Božjo na svoje srce.

Minilo je veliko let, vendar nikoli nisem mogel pozabiti, kako je ikona Matere Božje rešila moje življenje. To zgodbo sem povedal svoji ženi in otrokom. Vsi z ljubeznijo častijo njo, ki je pripeljala nazaj zdravega in gotove smrti rešenega očeta in moža.

Danes je podoba v niši, na častnem mestu, in moja družina se vsak dan zaradi češčenja zbere ob njej, ki je obdana z rožami in prižganimi svečami. Sprašujem se, zakaj so nam protestantom odvzeli pobožnost do Marije, Jezusove matere?

posredoval p. Albert Pfleger

Sirski narod posvečen Mariji

Prvega decembra 2013 je sirski maronitski nadškof iz Damaska msgr. Samir Nassar v Irijski globeli posvetil sirski narod Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Posvetilno molitev je zmolil na kolenih pred Marijinim kipom po skupni molitvi rožnega venca v kapelici prikazovanj. Msgr. Samir je dejal: »Prišel sem, da bi Fatimski Mariji posvetil sirski narod in da bi spodbudil k molitvi za mir, za mir v Siriji in po vsem svetu«. Že med molitvijo rožnega venca, msgr. Samir je molil zadnjo desetko, je povedal, da je prišel posvetiti Sirijo Fatimski Mariji, ki je »sopotnica na križevem potu« preganjanega sirskega ljudstva. Dejal je: »Na tej zemlji smo romarji proti nebeškemu kraljestvu, tega ne smemo nikoli pozabiti, vztrajno vas prosim molite za mir v Siriji«. Nato je nadškof daroval sveto mašo v cerkvi Svete Trojice. Na začetku je rektor svetišča p. Carlos Cabecinhas prosil navzoče, naj molijo »za mir v svetu in na poseben način za mir v Siriji, za Cerkev v Siriji in za narod, ki je izmučen od dolgotrajne civilne vojne.«