Življenje iz posvetitve JMS

Prebrala sem prispevek Življenje iz posvetitve JMS. S tem v zvezi bi vam rada sporočila, da se je v tistem času v moji rojstni fari, v Begunjah na Gorenjskem, Jezusovemu in Marijinemu Srcu posvetilo kar precej, sicer starejših faranov, med drugimi tudi moja mama in starejša sestra, ki še živi v domačem kraju. Jaz sem se že med temi posvetitvami preselila v Ljubljano. Spomnim pa se, kako si je takratni župnik, g. Martin Erklavec, prizadeval, da bi se k posvetitvi JMS pridružilo čimveč faranov. V ta namen je bila ustanovljena tudi posebna molitvena skupina. Ob posvetitvi je vsak prejel spominsko sliko – podobo Jezusovega in Marijinega Srca. Mama je imela vseskozi to podobo pritrjeno nad koledarjem Družine, na steni v kuhinji. Sestra to podobo še danes hrani. Pravi pa, da je po odhodu g. Erklavca iz Begunj skupinska molitev in češčenje JMS kar zamrlo, tako da potem tudi niso več imeli obnovitvenih srečanj. V glavnem so ti starejši farani že pokojni. Nekateri pa še ostajajo zvesti posvetitvi in molijo rožni venec tudi k JMS.

Naj omenim, kako sem v zgodnjih otroških letih spremljala in dojemala molitve moje stare mame. Naučila nas je otroških molitvic, tudi molitve očenaš, Vsak večer, preden je legla k počitku, je vzela v roke rožni venec in molila za duše v vicah, za srečno zadnjo uro, k Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Ob bogkovem kotu, na vsaki strani, sta viseli ti dve lepi, veliki podobi. Meni, otroku, se je zdelo takrat nesmiselno – zakaj toliko moliti. Večkrat sem sedela poleg nje na visoki postelji in gledala, kako premika med prsti jagode rožnega venca. Res, človek mora dozoreti, da razume pomen molitve. Velikokrat se v mislih oziram na staro mamo, na tisti lepi podobi JMS, ki jih sedaj v hiši ni več. Kako žal mi je zanje!

Ana