BESEDA O BOGOSLUŽJU - MAŠNA DARITEV Ambón te spominja na Božjo besedo

Začenja se besedno bogoslužje na ambónu poleg oltarja. Ambon in oltar sta dve zelo zgovorni znamenji, ki razodevata, da je mašna daritev sestavljena nekako iz dveh delov, namreč iz besednega in evharističnega bogoslužja, ki pa sta tesno povezana med seboj, da sestavljata eno samo bogoslužno opravilo. Zato mora biti ambon usklajen z oltarjem.

V Rimskem misalu je zapisano: »Dostojanstvo Božje besede terja, da je v Cerkvi poseben prostor, kjer se oznanja, in h kateremu se med besednim bogoslužjem sama od sebe obrača pozornost vernikov. Primerno je, da je ta prostor redno nepremičen ambon in ne samo preprosto premično stojalo. V vsaki cerkvi mora biti v skladu z njenim slogom ambon tako postavljen, da oznanjevalce besede verniki lahko dobro vidijo in slišijo.«

Nekdanje prižnice so bile že po svoji velikosti in bogati umetniški in pričevanjski okrasitvi bolj zgovorno znamenje Božje besede kakor marsikateri današnji ambon. Načrtovalci cerkvene opreme naj bi se tega zavedali.

Pri ambonu bralec bere berilo, psalm po berilu, drugo berilo in poje alelujo. Pri ambonu duhovnik ali diakon bere ali poje evangelij ter ima pridigo ali homilijo. Pri njem so tudi prošnje za vse potrebe. Ambon in oltar sta kakor dve mizi za kruh Božje besede in kruh Kristusovega telesa. Ambon nas spominja, da je Božja beseda »živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca« (Heb 4,12).

Ko prideš v cerkev in zagledaš ambon, se lahko spomniš, kdaj te je Božja beseda v tej ali v kaki drugi cerkvi posebej nagovorila in morda celo preusmerila tvoje življenje. Če tega nikoli ni bilo, morda s tvojim poslušanjem Božje besede nekaj ni v redu. Zanjo je namreč treba biti odprt, kakor je bil prerok Jeremija: »Če so prišle tvoje besede, sem jih požiral; tvoja beseda mi je bila v radost in veselje srca« (Jer 15,16).

Vsekakor je prav, da se pogosto priporočaš Svetemu Duhu, naj ti on pomaga, da Božja beseda zate ne bo mrtva beseda, ampak živa in dejavna. Tako boš spoznal, da je namenjena prav tebi in za tvoje vsakdanje življenje, ki prav na podlagi Božje besede postaja vedno bolj Božje. Tako boš uresničil spodbudo v Jakobovem pismu: »Postanite uresničevalci besede in ne le poslušalci, ki sami sebe varajo« (Jak 1,22).