Preden sem začel moliti rožni venec vsak dan, sem šel skozi različne faze. Na začetku me je zelo nagovorilo apostolsko pismo Janeza Pavla II. Rosarium Virginis Mariae iz leta 2002, v katerem sv. oče razlaga, da je pri molitvi rožnega venca treba Sinovo obličje zreti v luči različnih skrivnosti z Marijinim pogledom. Kasneje sem ugotovil, da je v trenutkih velikega trpljenja, ko ne uspemo izgovoriti nobenih drugih prošenj Bogu, rožni venec edina molitev, ki se je lahko oprimemo. Potem sem odkril, da lahko molitev rožnega venca porazdelim prek dneva in vožnjo na sredstvih javnega prometa izkoristim za recitiranje kakšne desetke …
Postopoma sem spoznal, da je ta molitev primerna za vsako starostno dobo. Molitev rožnega venca z otroki in odraščajočo mladino navdaja z velikim veseljem. Voljo do življenja mi daje tudi gotovost, da je družina ali zakonski par, ki vsak dan zmoli vsaj desetko rožnega venca, v dobrih rokah. Isto velja tudi za mene kot duhovnika, škofa …
Kar nekaj časa sem potreboval, da sem rožni venec pričel moliti vsak dan. Srečen sem, če ga pred spanjem, ko se sprehajam okrog škofijske palače, molim vsak večer. Še bolj športnega se bom počutil, ko bo padel sneg! Kakšno veselje je, da tako zaključujem vsakodnevne delovne obveznosti in Marijinemu posredovanju zaupam težke situacije in osebe, ki sem jih srečal prek dneva. Veliko bolje spim, kadar stiskam Marijino roko!
Vsak trenutek torej imejmo v žepu rožni venec in za njegovo molitev izkoristimo vse priložnosti, ki nam jih ponuja dan, zvečer pa poiščimo čas, da jo zaključimo!
Msgr. Xavier Malle, škof v Gapu
Vir: Eglise catholique
Ni komentarjev:
Objavite komentar