Kaj bi mi lahko še dal, o Bog, ko si mi podaril samega sebe? Tvoje v ljubezni do mene goreče Srce ti je prišepnilo še en dar, da, še drug dar! Naročil si nam, naj postanemo otroci, če hočemo vstopiti v nebeško kraljestvo (prim. Mt 18,3). Dobro veš, da otrok potrebuje mater. Ti sam si postavil ta zakon ljubezni.
Zato si v svoji dobroti in usmiljenju za nas ustvaril Mater, poosebljenje tvoje dobrote in neskončne ljubezni. Ko si visel na križu na Golgoti, si jo podaril nam in nas njej …
Poleg tega si se, o Bog, ki nas ljubiš, odločil, da nam jo daš kot vsemogočno delivko in posrednico vseh svojih milosti. V ničemer je ne zavrneš, ampak tudi Ona v ničemer ni sposobna zavrniti nikogar … Kdo se bo torej mogel pogubiti? Kdo ne bo prišel v raj?
sv. Maksimilijan Marija Kolbe
Ni komentarjev:
Objavite komentar