V slavo Device, Jezusove in naše Matere, Marije

Ves prevzet in vesel hočem opisovati in zreti v skrivnosti naše nebeške Matere, ki smo jo prejeli kot tako v Jezusovi oporoki pod križem. Če je ustvarjeno in narejeno – poleg Jezusove človeške narave – kaj lepega, je to Marija – višek ustvarjalnosti, ustvarjalnosti Boga. Ni mogoče, ni uresničljivo, ni izvedljivo narediti nekaj lepšega in odličnejšega, kot je Marija, če upoštevamo, da je Božja mati. Marija je višek Božje ustvarjalnosti. Kristus jo seveda prekaša; on je kot oseba Bog. Vsemogočnost, Neskončnost – kar Bog je – Lepota in Ljubezen ne morejo ustvariti nekaj lepšega kot je ona – Marija, Božja mati! Če je za Kristusom, pravim človekom in pravim Bogom, največ, najlepše in najboljše, kar je Bog mogel ustvariti, Marija, potem je višek naše ustvarjalnosti, prizadevanja in delovanja, da postajamo podobni njej. Da delamo, kot je delala ona, skratka, da jo posnemamo! Kakor je Marija sledila in posnemala Jezusa, tako moremo in smo povabljeni, da mi posnemamo njo – verni, zvesti in pravilni odtis Kristusa. Višek naše ustvarjalnosti je torej, da posnemamo Marijo; da oblikujemo Marijo, v sebi in v drugih, v živem in neživem, vidnem in nevidnem stvarstvu; da sprejemamo Marijo; da živimo njo – v svojih mislih, besedah, nagnjenjih, namenih in dejanjih.

Kaj je v njej tako lepega?! Njena odprtost za Boga! To je njena vera! V njej je Bog mogel biti in živeti – v njenem svetu. Ni bilo najmanjšega delca njenega bitja, bodisi duhovnega bodisi telesnega – če lahko temu tako rečemo –, kjer Bog ne bi bil sprejet popolnoma – z ljubeznijo, ponižnostjo, majhnostjo in čistostjo, bodisi v namenih bodisi v nagnjenjih itd. – in to vedno: v strahu in upanju, v veselju in žalosti. Bog je bil v Mariji, v njenem Srcu – torej v njeni osebi, svoboden: mogel se je popolnoma svobodno gibati, delovati, govoriti, deliti darove, ki so bili vsi sprejeti v največji ponižnosti in zahvali, mogel je, skratka, delovati božansko. In Bog dela čudovita dela. Ker je v njej deloval božansko, je v njej izvršil in še izvršuje nam težko dojemljiva dela.

Zato hočem iskati, ustvarjati, sprejemati in živeti Marijo. Hočem jo vredno, dolžno in potrebno počastiti. Hočem širiti poznavanje nje, njenega življenja, njenega posredovanja, njenega materinstva v odnosu do Boga in do nas. Hočem jo spoznavati vedno bolj primerno in dostojno; hočem imeti tak odnos do nje, kakršnega si je večni Bog v svojem načrtu zamislil in ga hoče videti ustvarjenega. Hočem jo ljubiti po Jezusovem zgledu, hočem jo ljubiti kot Božjo in mojo nebeško ter dobro Mater.

Robert Smodiš