ZA ZIDOVI SAMOSTANA Iz samostanske kronike

Najvažnejši dogodek v tem času je bila slovesna blagoslovitev novega stiškega opata Maksimilijana Fileja v samostanski baziliki, v nedeljo, 18. avgusta, ob 15.00. Samostanska skupnost ga je izvolila že 13. maja 2019, na 102. obletnico prvega prikazanja Božje Matere trem fatimskih pastirčkom, Luciji, Frančišku in Jacinti. To je lahko znamenje povezanosti gospoda opata in samostanske skupnosti z Božjo in našo materjo Marijo. Cistercijanski red je bil že od začetka ves marijanski. Posebej je to vidno pri cerkvenem učitelju sv. Bernardu, glavnem svetniku cistercijanskega reda. Slovesno blagoslovitev je izvršil cistercijanski generalni opat iz Rima Mauro-Giuseppe Lepori, prvi del somaševanja, ob številnih škofih, opatih in duhovnikih, je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, evharistični del pa blagoslovljeni opat Maksimilijan File. Ker opatovo služenje samostanski skupnosti traja do 75. leta starosti, opat pa je še razmeroma mlad, se mu obeta dolgo trajanje v vodstveni službi. Vsi mu želimo obilen Božji blagoslov, Marijino priprošnjo in varstvo ter v medsebojni bratski ljubezni zavzeto sodelovanje samostanske skupnosti z njim, da bo Jezus tisti, ki bo vodil samostansko družino (prim. Mt 18,20).

Ob tej priložnosti je izšla Listina ljubezni (Carta caritatis prior), ki jo kot dragoceni kodeks hranijo v NUK-u v Ljubljani, na dan blagoslovitve pa je bila razstavljena v kapiteljski dvorani stiškega samostana. Je najstarejši prepis originala, ki je nastal ravno pred 900 leti. Izšla je posebej v knjižni obliki, z različnimi razlagami, posebej pa še v faksimilirani obliki v latinskem jeziku z lepim rokopisom.

Dne 22. avgusta je bila v Muzeju krščanstva na Slovenskem odprta razstava Slovenci ob Belem Nilu – doktor Ignacij Knoblehar in njegovi sodelavci v Sudanu sredi 19. stoletja. Razstavo je pripravil kustos afriških zbirk Slovenskega etnografskega muzeja Marko Frelih. Prvič je predstavljena celotna skupina Slovencev, ki je pod Knobleharjevim vodstvom delovala v Kartumu in na območju južnega Sudana. Do 1858 je v Sudan prišlo več slovenskih duhovnikov, obrtnikov in drugih sodelavcev, ki so delali na različnih misijonskih postojankah. Nekateri so Knobleharju pomagali tudi pri raziskovanju porečja Belega Nila. Na razstavi si je mogoče ogledati predvsem Knobleharjevo zbirko, ki jo hrani etnografski muzej. Razstava bo na ogled do 22. septembra 2019.

Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Slovenije je poskrbel za obnovo vodnjaka na Velikem vzhodnem dvorišču samostana.

V baziliki obnavljajo cerkvene klopi, ki so iz časa zadnjega opata Franca Ksaverja Tauffererja (leta 1768), kar dokazuje tudi opatov grb na obeh prvih klopeh na obeh straneh. Zanimiva najdba je napis s črno barvo na deščici, ki govori o prejšnji obnovi klopi: »Klopi so bile prenovljene leta 1929. Ko je vladal sv. cerkev veliki misijonski papež Pij XI. Redu je načeloval opat dr. Frančišek Jannsen. Pod opatom dr. Avguštinom Kostelec, ki je cerkev znotraj in zunaj prenovil. Jugoslavijo je vladal Aleksander I. Karadjordjević, drugi kralj zedinjene naše države. Patrov je bilo 12, klerikov 21, bratov 23, kandidati 3.« S svinčnikom pa je dopisano: Mizarji: br. Kazimir, br. Leon, Martin Emeršič rezbar. S svinčnikom je napisan tudi datum: 16. 11. 1929.

kronist

Blagoslovitev novega opata p. Maksimilijana Fileja

Samostansko življenje, kot ga je v svojem Pravilu uredil sv. Benedikt, vodi in usmerja samostanski opat. Službo opata med brati sprejme na volitvah tisti, ki je dobil največ glasov, potem ko se je prejšnji opat zaradi dosežene starosti tej službi odpovedal. V primernem času po volitvah prejme novi opat slovesen blagoslov, ki ga v našem redu redno podeljuje generalni opat, lahko pa ga le-ta delegira krajevnemu škofu. Po majskih volitvah, ko je bil za opata izvoljen pater Maksimilijan File, smo slovesnost blagoslovitve v opatiji Stična obhajali z evharistično daritvijo v nedeljo, 18. avgusta. Navada je, da se tega blagoslova udeležujejo opati in opatinje našega reda, zato jih je tudi v Stično prišlo veliko. Ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore je v globoki pridigi spregovoril o zgodovini našega samostana ter o pomenu besede opat, ki pomeni oče. Generalni opat cistercijanskega reda Mauro-Giuseppe Lepori pa je z nagovorom uvedel v obred blagoslovitve, ko je orisal lastnosti cistercijanske karizme. Ko je želel goreč plamen ljubezni do Kristusa, Cerkve in reda prenesti na našega novega opata, je nad njim molil blagoslovilno molitev. Ob številnem somaševanju škofov in duhovnikov, velikem številu vernikov ter združenih pevskih zborih ter orkestru, se je v molitvi celotna bazilika priporočila svetnikom ter zbrano sodelovala pri svetem bogoslužju. Opat Maksimilijan je ob tem prejel tudi zunanja znamenja svoje službe in molitveno podporo, da bo službo očeta v naši skupnosti, v blagor nas vseh in Bogu v čast, predano opravljal.