Najvažnejši dogodek v tem času je bila slovesna blagoslovitev novega stiškega opata Maksimilijana Fileja v samostanski baziliki, v nedeljo, 18. avgusta, ob 15.00. Samostanska skupnost ga je izvolila že 13. maja 2019, na 102. obletnico prvega prikazanja Božje Matere trem fatimskih pastirčkom, Luciji, Frančišku in Jacinti. To je lahko znamenje povezanosti gospoda opata in samostanske skupnosti z Božjo in našo materjo Marijo. Cistercijanski red je bil že od začetka ves marijanski. Posebej je to vidno pri cerkvenem učitelju sv. Bernardu, glavnem svetniku cistercijanskega reda. Slovesno blagoslovitev je izvršil cistercijanski generalni opat iz Rima Mauro-Giuseppe Lepori, prvi del somaševanja, ob številnih škofih, opatih in duhovnikih, je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, evharistični del pa blagoslovljeni opat Maksimilijan File. Ker opatovo služenje samostanski skupnosti traja do 75. leta starosti, opat pa je še razmeroma mlad, se mu obeta dolgo trajanje v vodstveni službi. Vsi mu želimo obilen Božji blagoslov, Marijino priprošnjo in varstvo ter v medsebojni bratski ljubezni zavzeto sodelovanje samostanske skupnosti z njim, da bo Jezus tisti, ki bo vodil samostansko družino (prim. Mt 18,20).
Ob tej priložnosti je izšla Listina
ljubezni (Carta caritatis prior), ki jo kot dragoceni kodeks hranijo v NUK-u v
Ljubljani, na dan blagoslovitve pa je bila razstavljena v kapiteljski dvorani
stiškega samostana. Je najstarejši prepis originala, ki je nastal ravno pred
900 leti. Izšla je posebej v knjižni obliki, z različnimi razlagami, posebej pa
še v faksimilirani obliki v latinskem jeziku z lepim rokopisom.
Dne 22. avgusta je bila v Muzeju
krščanstva na Slovenskem odprta razstava Slovenci ob Belem Nilu – doktor
Ignacij Knoblehar in njegovi sodelavci v Sudanu sredi 19. stoletja. Razstavo je
pripravil kustos afriških zbirk Slovenskega etnografskega muzeja Marko Frelih. Prvič
je predstavljena celotna skupina Slovencev, ki je pod Knobleharjevim vodstvom
delovala v Kartumu in na območju južnega Sudana. Do 1858 je v Sudan prišlo več slovenskih duhovnikov, obrtnikov in
drugih sodelavcev, ki so delali na različnih misijonskih postojankah. Nekateri
so Knobleharju pomagali tudi pri raziskovanju porečja Belega Nila. Na razstavi
si je mogoče ogledati predvsem Knobleharjevo zbirko, ki jo hrani etnografski
muzej. Razstava bo na ogled do 22. septembra 2019.
Zavod za varstvo naravne in kulturne
dediščine Slovenije je poskrbel za obnovo vodnjaka na Velikem vzhodnem dvorišču
samostana.
V baziliki obnavljajo cerkvene klopi,
ki so iz časa zadnjega opata Franca Ksaverja Tauffererja (leta 1768), kar
dokazuje tudi opatov grb na obeh prvih klopeh na obeh straneh. Zanimiva najdba
je napis s črno barvo na deščici, ki govori o prejšnji obnovi klopi: »Klopi
so bile prenovljene leta 1929. Ko je vladal sv. cerkev veliki misijonski papež
Pij XI. Redu je načeloval opat dr. Frančišek Jannsen. Pod opatom dr. Avguštinom
Kostelec, ki je cerkev znotraj in zunaj prenovil. Jugoslavijo je vladal Aleksander
I. Karadjordjević, drugi kralj zedinjene naše države. Patrov je bilo 12,
klerikov 21, bratov 23, kandidati 3.« S svinčnikom pa je dopisano: Mizarji: br.
Kazimir, br. Leon, Martin Emeršič rezbar. S svinčnikom je napisan tudi datum:
16. 11. 1929.
kronist
Blagoslovitev novega opata p.
Maksimilijana Fileja
Samostansko
življenje, kot ga je v svojem Pravilu uredil sv. Benedikt, vodi in usmerja
samostanski opat. Službo opata med brati sprejme na volitvah tisti, ki je dobil
največ glasov, potem ko se je prejšnji opat zaradi dosežene starosti tej službi
odpovedal. V primernem času po volitvah prejme novi opat slovesen blagoslov, ki
ga v našem redu redno podeljuje generalni opat, lahko pa ga le-ta delegira
krajevnemu škofu. Po majskih volitvah, ko je bil za opata izvoljen pater
Maksimilijan File, smo slovesnost blagoslovitve v opatiji Stična obhajali z
evharistično daritvijo v nedeljo, 18. avgusta. Navada je, da se tega blagoslova
udeležujejo opati in opatinje našega reda, zato jih je tudi v Stično prišlo
veliko. Ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore je v globoki
pridigi spregovoril o zgodovini našega samostana ter o pomenu besede opat, ki
pomeni oče. Generalni opat cistercijanskega reda Mauro-Giuseppe Lepori pa je z
nagovorom uvedel v obred blagoslovitve, ko je orisal lastnosti cistercijanske
karizme. Ko je želel goreč plamen ljubezni do Kristusa, Cerkve in reda prenesti
na našega novega opata, je nad njim molil blagoslovilno molitev. Ob številnem
somaševanju škofov in duhovnikov, velikem številu vernikov ter združenih
pevskih zborih ter orkestru, se je v molitvi celotna bazilika priporočila
svetnikom ter zbrano sodelovala pri svetem bogoslužju. Opat Maksimilijan je ob
tem prejel tudi zunanja znamenja svoje službe in molitveno podporo, da bo
službo očeta v naši skupnosti, v blagor nas vseh in Bogu v čast, predano
opravljal.
Ni komentarjev:
Objavite komentar