Misli sv. Bernarda

Tako se torej moramo bati, kadar je milost navzoča. Kaj pa, če se je umaknila ? Ali se je treba tedaj še bolj bati ? Vsekakor še veliko bolj, zakaj, če zgine milost, zgineš tudi ti. Le poslušaj, kaj pravi darovalec milosti: » Brez mene ne morete nič storiti » (Jn 15,5). Če ti je odvzeta milost, se boj, da boš kmalu padel …

Nič ne dvomi, da je vzrok za to tvoja prevzetnost, čeprav ni očitna, čeprav se je ne zavedaš. Česar ne veš ti, ve Bog in on te sodi. Saj » ni preskušen, kdor se sam priporoča, ampak kogar priporoča Bog« (2 Kor 10,18).

Mar te Bog priporoča, če ti odvzame milost ? Mar tisti, ki daje ponižnim milost, to milost ponižnemu spet vzame ? Torej je odvzem milosti znamenje prevzetnosti (54,10).

Vse pobožne besede ne morejo pred Bogom opravičiti ošabnega srca. (13,2).

Zelo je potreben čist namen, s katerim vaša duša želi ugajati le Bogu, ki vam bo tudi pomagal, da pridete v njegovo bližino. Biti v Božji bližini pa se pravi gledati Boga, kar je največja sreča, dana samo tistim, ki so čistega srca.

Zares, nihče ne more pomniti in popisati vseh dobrot, ki jih usmiljeni in milostljivi Gospod stalno deli umrljivim ljudem, saj je pisano: » Kdo bo naštel Gospodova mogočna dela, kdo bo razglasil vso njegovo hvalo«. (Ps 106,2), (11,3).