Sinoči, ko je za nekaj časa nehalo
deževati, sem odšla v gozd ob Radenskem polju nabirat mlajčke za šopek, ki ga
postavim vsak teden svežega v upravi našega vrtca. Nekaj zapoznelih mlajčkov
sem še našla, lepe šentjanževke, nekaj Marijinih rokavčkov, na koncu pa
zagledam čudovite tavžentrože. Redke so, zato sem jih bila resnično vesela. Ker
so rasle bolj v goščavi, so imele malo potegnjena stebla in so bile še bolj
primerne za šopek. Med nabiranjem so me začeli silovito napadati komarji. Z vso
silo sem se jih otepala, in ko sem enkrat močno tlesknila z dlanmi, zaslišim ob
sebi nenavaden hrup. Dvignem se in zagledam medveda, ki je začel z vso močjo
teči stran. Ko sem počila z rokami po komarju, ga je očitno tako prestrašilo,
da jo je z veliko hitrostjo ubral stran.
Nekaj časa sem kar stala kot vkopana in premišljevala: preganjala sem komarje in odgnala medveda. Res je bila spet Božja
roka na delu.
Mojca
Ni komentarjev:
Objavite komentar